goro
Srečanje Koštunice z Miloševićem
14. 01. 2001 00.00
Iz kabineta jugoslovanskega predsednika so sporočili, da sta se včeraj sestala Vojislav Koštunica in njegov predhodnik Slobodan Milošević. Govorila sta o razmerah v državi in na Kosovu ter o odnosih med Srbijo in Črno goro.
ZRJ in DOS proti odcepitvi Črne Gore
04. 01. 2001 00.00
Predsjednik ZRJ Vojislav Koštunica je zanikal trditve črnogorskih oblasti, da Beograd izvaja nad Črno goro nasilje in hkrati potrdil, da obstaja nestrinjanje med njim in predsednikom Črne Gore Milom Ð
Koštunica o problemih ZRJ
30. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je za praznično številko Politike povedal, da dokler ne bo rešeno vprašanje odnosov v federaciji Srbije in Črne gore, ni mogoče niti razmišljati o reševanju kakega drugega problema.
Koštunica opozoril 195144ukanovića
26. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je črnogorskega predsednika Mila 195144ukanovića včeraj opozoril pred vsakršnim enostranskim dejanjem v odnosih med Srbijo in Črno goro, "ki bi ga bilo zdaj, ko so v Beogradu na oblasti reforme sile, zelo težko pojasniti". Koštunica in 195144ukanović sta se sestala v Beogradu ob robu sestanka jugoslovanskega vrhovnega obrambnega sveta, sicer pa je bil to prvi 195144ukanovićev obisk v Beogradu od novembra 1998.
Zaprli volišča v Srbiji
23. 12. 2000 00.00
V Srbiji so ob 20. uri zaprli volišča. Predčasne parlamentarne volitve so potekale mirno in brez večjih zapletov. Volilna udeležba je bila nižja kot na jugoslovanskih predsedniških in skupščinskih volitvah, saj je do 18. ure glasovalo okoli 52 odstotkov volivcev.
Miloševiću sodili šele drugo leto
16. 12. 2000 00.00
Eden izmed voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS) in kandidat za srbskega premiera Zoran 195144inđić je v pogovoru za današnjo izdajo beograjskega časnika Danas napovedal, da bodo nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću sodili februarja, marca ali aprila prihodnje leto oziroma takoj, ko bo v Srbiji vzpostavljeno tožilstvo in sodstvo. To naj bi bilo mogoče šele po postavitvi oblasti DOS po parlamentarnih volitvah v Srbiji, ki bodo 23. decembra.
Štirje Nizozemci o mučenju v Srbiji
02. 12. 2000 00.00
Štiri nizozemske državljane, ki so bili julija aretirani v ZRJ, ker naj bi nameravali ugrabiti tedanjega predsednika Slobodana Miloševića, so povedali, da naj bi jih v Srbiji mučili in omamljali. Izpustili so jih šele v začetku oktobra.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
195144ukanović pozval k priznanju Črne gore kot države
24. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je danes na vrhu Evropske unije in držav zahodnega Balkana v Zagrebu mednarodno skupnost pozval, naj Črno goro prizna kot državo. Kot je dejal, se črnogorsko vodstvo zavzema za ločeno mednarodno priznanje Črne gore in Srbije, Pogorica pa je pripravljena sprejeti oblikovanje nekakšne povezave teh dveh držav.
Slovenci v Himalaji
22. 11. 2000 00.00
Štirideset let mineva odkar smo Slovenci začeli pisati alpinistično zgodbo v Himalaji. Pozneje kot nekateri narodi, toda z načelom, če hočeš ujeti vlak, moraš biti hitrejši od njega, so Slovenci v zadnjem desetletju ena od vodilnih sil svetovnega alpinizma. Leta 1960 se je sedemčlanska odprava, takrat še pod jugoslovansko trobojnico, prvič v zgodovini odpravila v Himalajo. Takrat so se povzpeli na Trisul II (6690 m) in Trisul III (6170 m). Leta 1975 so slovenski alpinisti osvojili prvi osemtisočak, 1995 pa še zadnjega.
195144ukanović ponovil željo po neodvisnosti
21. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je na današnjem zasedanju Parlamentarne skupščine zveze NATO v Berlinu znova potrdil, da Črna gora nima druge možnosti, kot da izvede referendum o svoji prihodnosti, če Srbija ne bo privolila v preučitev odnosov med republikama. Črna gora si želi neodvisnost, vendar pa bodo njene meje s Srbijo odprte, je dodal. "Ne bomo uvedli ne viz ne potnih listov, vsi potenciali Črne gore bodo na razpolago srbskemu prebivalstvu," je poudaril.
Kučan in 195144ukanović zadovoljna
15. 11. 2000 00.00
Predsednika Slovenije in Črne gore, Milan Kučan in Milo
Goati v Ljubljani
14. 11. 2000 00.00
V Ljubljani je te dni na obisku Vlado Goati, znani beograjski politolog in član skupine G-17, ki je vseskozi podpirala demokratično opozicijo v Srbiji. Opozoril je, da bodo za popolno demokratizacijo Srbije pomembne decembrske republiške volitve. Goati je izjavil, da je nekdanji režim Slobodana Miloševića še vedno lahko nevaren, še posebej če izkoristi neenotnost opozicije in potrdil, da znotraj srbske opozicije obstajajo razlike tudi glede pomembnih političnih vprašanj.
Tragedija pod goro Kitzsteinhorn
11. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v predoru podzemne železnice na avstrijskem ledeniškem smučišču pod goro Kitzsteinhorn pri Kaprunu, je umrlo okrog 170 ljudi. Vlak, ki sprejme 180 ljudi, je bil v trenutku nesreče poln, iz gorečega vlaka pa se je rešilo le osem ljudi. Smučarji iz mariborskega smučarskega kluba Branik so k sreči zamudili usodno vožnjo. Na prizorišču nesreče so že ves dan reševalne ekipe, ki se skušajo prebiti v predor.
Sestava delegacije še vedno ni znana?
10. 11. 2000 00.00
Še vedno ni znano, kdo iz Slovenije se bo udeležil vrha EU in zahodnega Balkana, ki bo 24. novembra v Zagrebu, je danes na novinarski konferenci v Zagrebu dejal glavni organizacijski tajnik vrha, veleposlanik Neven Madey. Poudaril je, da so Ljubljani že poslali vabilo za udeležbo na vrhu, da pa se predstavniki slovenske vlade še niso izjasnili niti sporočili, kdo se bo udeležil vrha. Madey je še dejal, da Slovenija na vrhu ne bo imela nobenega posebnega statusa, saj so vsi udeleženci enakopravni.
PDK grozi z novo vojno
09. 11. 2000 00.00
Na današnji novinarski konferenci v Ženevi je predstavnik Demokratske stranke Kosova (PDK) Bardhyl Mahmuti opozoril, da bo na Kosovu izbruhnila nova vojna, če ne bo priznana neodvisnost pokrajine. Obenem je zahteval imenovanje posebnega predstavnika Kosova v mednarodnih ustanovah. Po njegovih besedah vodja PDK Hashim Thaqi ne bo pristal na konfederacijo s Srbijo in Črno goro.
Žižić predstavil program dela nove vlade
04. 11. 2000 00.00
Mandatar za sestavo nove jugoslovanske vlade Zoran Žižić je v svojem predstavitvenem govoru, ki ga je danes prebral na skupnem zasedanju spodnjega in zgornjega doma skupščine ZR Jugoslavije, kot prvo prednostno nalogo njegovega kabineta izpostavil vključevanje ZRJ v mednarodno skupnost.
Srbsko-črnogorski odnosi se umirjajo
02. 11. 2000 00.00
Vodilna osebnost Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je v pogovoru za beograjski tednik Vreme povedal, da je napačna zamisel o Srbiji in Črni gori kot dveh suverenih državah. "Veliko bolj razumno je, da tisto, kar imamo, to pa je Jugoslavija, čimbolj uveljavimo v mednarodni skupnosti in sočasno preuredimo odnose med Srbijo in Črno goro. Če bomo videli, da to ni mogoče, lahko še vedno razdremo to državo," pravi Djindjić. "Črna gora mora dojeti, da se je kot demokratičen otrok rodila tudi Srbija, da bo svet dva, tri mesece zibal tega otroka, potem pa bo pozabil tako nanj kot tudi na Črno goro. Tedaj se bomo ponovno igrali v istem pesku, saj nimamo nikogar, ki bi nam bil tako blizu kot pa smo drug drugemu," je še povedal Djindjić.
Polovica Črnogorcev za neodvisnost
30. 10. 2000 00.00
Najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je med 15. do 23. oktobrom izvedel Center za demokracijo (CEDEM), je pokazala, da bi se na morebitnem referendumu za neodvisno in samostojno Črno goro opredelilo 48,1 odstotka prebivalcev, pišejo v današnji izdaji podgoriške Vijesti. Proti neodvisni črnogorski državi se je izreklo 38,9 odstotka vprašanih, 7,8 odstotka jih je bilo neopredeljenih, 5,7 odstotka vprašanih pa se ne bi udeležilo referenduma. Analitiki pri CEDEM so na podlagi teh podatkov in ob morebitni 80-odstotni udeležbi na referendumu ugotovili, da bi za neodvisno in samostojno državo glasovalo 55 odstotkov, proti pa 45 odstotkov prebivalcev Črne gore.
ZRJ zaprosila za sprejem v ZN
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je kot gost osrednjega dnevnika Televizije Srbija poudaril, da ZR Jugoslavija obstaja, da jo je mednarodna skupnost ob njenem nastanku leta 1992
NS bo izstopila iz vladajoče koalicije
27. 10. 2000 00.00
Dragan Šoć, predsednik Ljudske stranke (NS), ki je koalicijska partnerka 195144ukanovičeve Demokratske stranke socialistov (DPS), je v pogovoru za današnji Blic povedal, da je "v okviru razprav o prihodnosti zvezne države v Črni gori pričakovati burne dogodke na črnogorskem političnem prizorišču". Šoć, ki se bo danes skupaj s podpredsednikoma DPS Svetozarjem Marovićem in Filipom Vujanovićem v Beogradu udeležil pogovorov s predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS), je opozoril, da se po odhodu Slobodana Miloševića v Črni gori ustvarja vzdušje protisrbskega razpoloženja, katerega namen je, da bi Srbija in Črna gora postali dve sovražni državi. NS nima nič proti načenjanju razprave o samostojnosti Črne gore, vendar opozarja na nevarnost, da skupina ljudi v Črno gori dolgoročno zastrupi odnose med Srbijo in Črno goro. Dragan Šoć pojasnjuje, da gre za ljudi iz vzporedne t.i. Dukljanske akademije znanosti in umetnosti v Črni gori, ki so poskušali uresničiti svoje ambicije v Beogradu, zatem pa so se z enakimi nameni vrnili v Podgorico. Na drugi strani so t.i. srbske sile v Črni gori, ki so črpale svojo moč iz lojalnosti Miloševićevemu režimu. To je politični okvir, v katerem se bodo reševale zadeve, a NS bo še naprej zagovarjala opcijo, da mora biti Črna gora v skupnosti s Srbijo, seveda ob upoštevanju lastnih interesov in posebnosti. Dragan Šoć poleg tega trdi, da bo razvoj političnih dogajanj kmalu opredelil položaj njegove stranke v koaliciji Za boljše življenje in v vladi Črne gore. "Koalicija ni ogrožena, dokler bo spoštovan koalicijski sporazum, v katerem pa ni stališča, da je treba vsiljevati suverenost Črne gore, ne da bi stališče prebivalstva preverili na referendumu. NS ne bo privolila v preglasovanje. Če bo kdo poskušal pospešiti postopek osamosvojitve Črne gore s sprejetjem ustreznega sklepa v skupščini, je povsem gotovo, da bo NS v takem primeru izstopila iz vlade", je še povedal predsednik NS.
Nesreča slovenskega alpinista
26. 10. 2000 00.00
Pri vzponu na goro Dorje Lakpa v Himalaji se je smrtno ponesrečil slovenski alpinist Andrej Zaman. Kot so danes sporočili s Planinske zveze Slovenije, je plezalec omahnil tik pod vrhom, dodatne informacije pa od spremljevalcev v odpravi pričakujejo v prihodnjih dneh.
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Strmoglavilo rusko letalo
26. 10. 2000 00.00
Nedaleč od meje med Gruzijo in Turčijo je včeraj strmoglavilo rusko vojaško letalo vrste iljušin Il-18. V nesreči je umrlo 86 oseb, med njimi osem otrok. Po prvih poročilih je letalo ruskega obrambnega ministrstva, zaradi slabega vremena trčilo v goro 25 kilometrov vzhodno od mesta Batumi ob Črnem morju.
Strmoglavilo rusko vojaško letalo
25. 10. 2000 00.00
Nedaleč od meje med Gruzijo in Turčijo je danes strmoglavilo rusko vojaško letalo vrste iljušin Il-18 s 75 ljudmi na krovu. Po prvih poročilih ruske tiskovne agencije Interfax je letalo ruskega obrambnega ministrstva trčilo v goro 25 kilometrov vzhodno od mesta Batumi ob Črnem morju. O usodi potnikov zaenkrat ni podatkov.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
Svet Evrope ponudil ZRJ denarno pomoč
17. 10. 2000 00.00
41 ministrov za izobraževanje držav članic Sveta Evrope je danes v poljskem Krakovu z deklaracijo potrdilo pripravljenost, da bodo ZR Jugoslaviji namenili obsežno denarno pomoč za prenovo izobraževalnega sistema, predvsem pri reformi visokega šolstva in poučevanju zgodovine v osnovnih in srednjih šolah. Ministri, po mnenju katerih proces tranzicije v Jugoslaviji še zdaleč ni končan, so Srbijo in Črno goro povabili k udeležbi pri izobraževalnih projektih v JV Evropi. Med drugim so želeli, da bi Svet Evrope pomagal ZRJ pri sprejetju novih predpisov na področju izobraževanja, potem ko so leta 1998 ukinili srbski zakon o univerzah, ki ga je predvsem Zveza evropskih univerz označila za grobo kršitev evropskih predpisov o akademski svobodi in avtonomije univerz. Zasedanja se udeležuje tudi slovenski minister za šolstvo in šport Lovro Šturm.
Koštunica pripravljen normalizirati odnose z ZDA
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je po današnjem srečanju s posebnim svetovalcem ameriškega predsednika Billa Clintona za Balkan Jimom O'Brienom v Beogradu izrazil pripravljenost za normalizacijo odnosov med ZRJ in ZDA. "V komunikaciji med državama je bila doslej nekakšna praznina, vendar upam, da jo bosta državi po današnjem srečanju uspeli zapolniti," je dodal Koštunica. Koštunica je še izrazil zaskrbljenost v zvezi z daytonskim sporazumom in resolucijo Združenih narodov o Kosovu. Pri tem ni pojasnil razlogov za svojo zaskrbljenost, ponovil pa je stališče, da Kosovo ostaja sestavni del Srbije. Dejal je še, da je Kosovo problem celega Balkana, Evrope in celega sveta. Odposlanec ameriškega predsednika je pogovore s Koštunico označil za "tople in odprte", ki so po njegovih besedah pripomogli k vzpostavitvi ugodnega ozračja v odnosih med ZDA in ZRJ. O'Brien je še dejal, da si ameriška stran v skladu z navodili predsednika Clintona in v dogovoru s kongresom prizadeva urediti "tehnična" vprašanja, ki bodo omogočila vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Koštunica pa je za oddajo italijanske televizije RAI, ki bo predvidoma na sporedu drevi, zatrdil, da bo spoštoval voljo Črnogorcev, četudi ne želijo biti več sestavni del jugoslovanske federacije. Obenem je ocenil, da bi lahko zaradi zgodovine, skupnih odnosov in sedanjih demokratičnih sprememb v Srbiji prevladala želja po skupni državi med Srbijo in Črno goro. Medtem je tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Thomas Dawson v Washingtonu dejal, da bi se lahko ZRJ pridružila IMF že v nekaj mesecih. Po besedah Dawsona se IMF o tem sicer še ni pogovarjal z jugoslovanskimi oblastmi, vendar pa pozdravlja njihovo namero o pridružitvi ZRJ k IMF, pa tudi drugim mednarodnim ustanovam.
Japonska princesa Sajako v Sloveniji
09. 10. 2000 00.00
Njeno cesarsko visokost japonsko princeso Sajako, ki je na večdnevnem obisku v Sloveniji, bodo med drugim sprejeli predsednik države Milan Kučan, premier Andrej Bajuk, predsednik DZ Janez Podobnik in županja Ljubljane Viktorija Potočnik, srečala pa se bo tudi s predstavniki ljubljanske univerze. V Novem botaničnem vrtu v Biološkem središču bo princesa Sajako navzoča ob posaditvi češnjevega drevesa, udeležila pa se bo tudi razstave 36 pogledov na goro Fuji akademskega slikarja Leona Zakrajška ter se srečala z skupino prijateljstva z Japonsko v DZ in s predstavniki Društva japonsko-slovenskega prijateljstva.
Koštunica zaprisegel kot novi jugoslovanski predsednik
08. 10. 2000 00.00
V kongresnem Centru Sava je po ustanovnem zasedanju spodnjega in zgornjega doma jugoslovanske skupščine na njuni prvi skupni seji zaprisegel novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Predsednik Koštunica je po zaprisegi povedal, da je to "velik zgodovinski trenutek za Jugoslavijo, njen narod in za Srbijo ter Črno goro". Na zasedanju je bila navzoča večina poslancev, ki so bili izvoljeni na volitvah 24. septembra.