haaško

Plavšićeva v Beogradu
06. 09. 2001 00.00
Biljana Plavšić je iz Haaga, po manjših zapletih, le pripotovala v Beograd, kjer se je sestala tudi z nekdanjim premierjem Republike srbske Miloradom Dodikom.

Del Pontejeva v Sarajevu
05. 09. 2001 00.00
Carla Del Ponte, glavna tožilka haaškega sodišča, je dejala, da naj bi tudi sodišča v BiH prevzela sojenja osumljenim za vojne zločine. Dodala je še, da je na prostosti še vedno 38 haaških osumljencev, med njimi 11 s tajnih obtožnic.

Carla del Ponte v Beogradu
03. 09. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte je prispela v Beograd, kjer se bo srečala z vladnimi predstavniki.

Parlamentarci ZRJ v Sloveniji
03. 09. 2001 00.00
Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se mudi jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki se bo s slovensko delegacijo pogovarjala o dvostranskih vprašanjih.

Koštunica zavrača izročitve
31. 08. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je zavrnil možnost izročitve jugoslovanskih državljanov haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Lov na Gotovino?
30. 08. 2001 00.00
Hrvaške oblasti so zavrnile medijska ugibanja, da je bila vaja specialne policije blizu Zadra organizirana zaradi aretacije pobeglega generala Gotovine.

Šljivančanin se ne bo predal Haagu
30. 08. 2001 00.00
Polkovnik jugoslovanske vojske Veselin Šljivančanin, ki ga haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožuje odgovornosti za pokol v Vukovarju leta 1991, je zavrnil možnost, da bi se predal Haagu.

Plavšićeva do sojenja na prostosti
29. 08. 2001 00.00
Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je ugodilo prošnji nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, da na začetek sojenja počaka na prostosti.

Milošević zahteva izpustitev
26. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega predsednika ZRJ Miloševića so pred nizozemskim sodiščem zahtevali njegovo izpustitev iz zapora, ker naj bi bila aretacija in pripor nezakonita.

Obtožnica za Miloševića v pripravi
07. 08. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je povedala, da za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pripravljajo obtožnico za genocid v BiH in na Hrvaškem, medtem ko za obrožbo genocida na Kosovu sodišče nima dovolj dokazov.

V Haagu opozorili Miloševića
24. 08. 2001 00.00
Haaško sodišče je Slobodana Miloševića zaradi intervjuja, ki ga je iz zapora v Scheveningenu dal ameriški televiziji Fox news, opozorilo, da mu lahko omeji privilegije.

Miloševića bodo obiskali strankarski kolegi
01. 08. 2001 00.00
Haaško sodišče je odobrilo prošnjo petih članov Socialistične stranke Srbije, da v zaporu obiščejo nekdanjega jugoslovanskega predsednika in voditelja stranke Slobodana Miloševića.

Tožilka zahteva dosmrtno ječo
25. 08. 2001 00.00
Carla del Ponte zahteva dosmrtno ječo za nekdanjega generala vojske Republike srbske Radislava Krstića.

Milošević zahteva izpustitev
23. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića so na nizozemskem sodišču vložili pritožbo, v kateri spodbijajo legalnost njegove aretacije in pripora.

Račan predstavil vsebino pisma
15. 07. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je na začetku današnje razprave o zaupnici hrvaški vladi v saboru dejal, da Osvobodilna akcija hrvaške vojske Nevihta leta 1995 ni povzročila izseljevanja 150.000 hrvaških Srbov, kot to trdi haaško mednarodno sodišče v obtožnicah proti hrvaškima generaloma. To je povedal v okviru predstavitve vsebine pisma, ki ga je poslal glavni tožilki haaškega sodišča Carli Del Ponte. Premier Račan je med drugim poudaril, da odločitev o izročitvi hrvaških generalov Haagu ne ogroža dostojanstva hrvaške domovinske vojne, ker se bo njeno dostojanstvo najbolje ohranilo s kaznovanjem zločincev in sodelovanjem s haaškim sodiščem. Dejal je še, da je s haaškim sodiščem potrebno še naprej sodelovati, ker bi sicer Hrvaška "pristala v izolaciji in v balkanskem blatu", ob tem pa izrazil upanje, da bodo poslanci na današnji razpravi vladi izrekli zaupnico.

Milošević zahteva izpustitev
12. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki je zaprt v zaporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije blizu Haaga, naj bi v naslednjih dveh do treh tednih pred nizozemskim sodiščem zahteval izpustitev iz zapora, ker naj bi bila njegova aretacija in pripor nezakonita, je napovedal Miloševićev odvetnik, Kanadčan Christopher Black. Po njegovih besedah je Milošević že pooblastil svojega nizozemskega odvetnika, da pripravi tožbo. Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je sicer zavrnila kakršnokoli možnost, da bi Milošević uspel dobiti tožbo proti sodišču. Zakonitost sodišča je bila že potrjena in to ni več sporno, je dejala Del Pontejeva. Po poročanju agencij AFP in AP pa je haaško sodišče v četrtek dovolilo nekdanjemu ameriškemu pravosodnemu ministru Ramseyju Clarkeu, da obišče Miloševića. Kot je sporočil tiskovni predstavnik sodišča Jim Landale, še ni znano, kdaj bo Clarke obiskal Miloševića, dodal pa, da ga ne bo obiskal kot odvetnik, temveč kot član interesne skupine.

Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.

Mirjani Marković odobrili vizo
08. 07. 2001 00.00
Haaško sodišče je ugodno rešilo prošnjo Mirjane Marković, da obiskuje svojega moža, nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki se nahaja v zaporu v Scheveningenu. Nizozemska vlada bo Mirjani Marković kmalu, preko pristojnega ministrstva, izdala vizo. Evropska komisija je na to dala svoj pristanek, saj se Mirjana Marković nahaja na "črnem" spisku oseb, ki se jim sicer v državah EU ne izdaja viz. Član delegacije Evropske komisje v ZRJ Aleksandar 195144orđević je prikazal uradno stališče Evropske komisije, ki je, da gre pri izdaji vize Mirjani Marković za izključno zadevo nizozemske vlade. Vizo se da časovno in namensko omejiti, tako da z njo ni mogoče potovati v druge države EU.

Priprtje Karadžićevega ''bodyguarda''
08. 07. 2001 00.00
Srbska tajna policija je prijela nekdanjega vodjo telesnih stražarjev Radovana Karadžića, ki ga haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožuje vojnih zločinov. Dragana Bojića so zaslišali v zvezi s krajem bivanja in skrivališči nekdanjega srbskega voditelja v BiH, so sinoči v Beogradu sporočili viri v srbskem notranjem ministrstvu. Bojića naj bi prijeli pred tremi dnevi na srbskem ozemlju in ga od takrat zaslišujejo. Kot navaja isti vir, naj bi bili pod nadzorom tudi ostali Karadžićevi telesni stražarji, ki se nahajajo v Srbiji. Radovan Karadžić je bil po nekaterih podatkih nazadnje v Srbiji januarja letos.

Pravna pomoč Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Dva kanadska odvetnika, člana Mednarodnega odbora za obrambo, Christophe Black in Andre Tremblax, sta včeraj odpotovala iz Kanade v Haag, kjer naj bi nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću na njegovo prošnjo nudila pravne nasvete, je pred odhodom v Evropo dejal Black.

Beograd hoče soditi Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je zaprosilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, naj omogoči njegovim sodnikom nadaljevanje zaslišanja nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodan Miloševića v zvezi s preiskavo, ki je bila proti njemu uvedena v Srbiji, piše beograjska Politika, ki se sklicuje na zanesljive sodne vire. Okrožni javni tožilec je namreč zahteval razširitev preiskave proti Miloševiću, nekdanjima podpredsednikoma jugoslovanske vlade Nikoli Šainoviću in Jovanu Zebiću ter nekdanjemu direktorju zvezne carinske uprave Mihalju Kertesu, ki jih ovadba bremeni zlorabe uradnega položaja, zaradi česar naj bi bil v državnem proračunu primanjkljaj v višini 250 milijonov nemških mark.

Jelišiću potrdili kazen
05. 07. 2001 00.00
Prizivno sodišče Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je danes soglasno potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Gorana Jelišića, znanega tudi pod vzdevkom "srbski Adolf iz Bosne", obsodilo na 40 let zapora zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Gre za najvišjo kazen, ki jo je doslej izreklo haaško prizivno sodišče. Sodniki prizivnega sodišča so zavrnili tako pritožbo tožilstva, ki je zahtevalo obsodbo Jelišića tudi zaradi genocida, kot tudi obrambe, ki je zahtevala nižjo kazen.

Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu

Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.

Biljana Plavšić kmalu doma
04. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je včeraj v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Parlament bosanskih Srbov naj bi zakon obravnaval na prihodnji seji, predvideni za konec meseca, premier Republike srbske Mladen Ivanić pa se bo na Nizozemskem srečal s predstavniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Uradni viri iz Banja Luke so sicer napovedali, da naj bi se Ivanić s predsednikom sodišča Claudom Jordom in glavno tožilko Carlo Del Ponte sestal že danes, vendar se bo to najverjetneje zgodilo jutri. Sogovorniki naj bi razpravljali o pospešitvi sodelovanja med srbsko entiteto BiH in mednarodnim sodiščem.

Tuji tisk o zaslišanju Miloševića
04. 07. 2001 00.00
Zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes ocenjuje vrsta evropskih časnikov.

Odmevi na Miloševićev nastop pred sodiščem
03. 07. 2001 00.00
Na zaslišanje Miloševića se večina zahodnih voditeljev še ni odzvala. Mnogi državniki so s privedbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred sodnika zadovoljni in upajo, da bodo pred sodišče kmalu stopili tudi drugi vojni zločinci.

Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.

Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.

Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."