haaško
Batić zavrnil nalog za aretacijo
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis, ki se z delegacijo mudi na obisku v Beogradu, je skušal danes izročiti zaporni nalog za nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića srbskemu pravosodnemu ministru Vladanu Batiću, vendar je ta dejal, da naloga ne more sprejeti in Holthuisa napotil k jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaču. Holthuis se bo tako obiskal Grubača jutri. Jugoslovanski zakoni zaenkrat ne dovoljuje predaje svojih državljanov na tuje, vendar vlada pripravlja posebne ukrepe za sodelovanje s haaškim sodiščem. Novi zakon naj bi po Grubačevih besedah sprejeli prihodnji mesec.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
04. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carle Del Ponte, Jean-Jacques Joris, je dejal, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Kot je povedal Joris, je Miloševićeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Odvetnik nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića Toma Fila se je pritožil na 30-dnevni preiskovalni pripor, ki ga je včeraj za Miloševića odredil preiskovalni sodnik v Beogradu. Fila je pritožbo vložil ob 11.30, nanjo pa lahko sodišče odgovori v 48 urah.
Milošević vložil priziv
02. 04. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je na sodišču v Beogradu naslovil priziv, v katerem je zahteval izpustitev iz pripora in zavrnil obtožbe o korupciji. Milošević je obenem izrazil prepričanje, da je proces politično motiviran ter da je obtožnica proti njemu krivična in sramotna. Izrazil pa je tudi začudenje, da se je v priporu znašel samo on.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Carla Del Ponte v Prištini
29. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je po obisku v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji odpotovala še na Kosovo. Po prihodu v Prištino se je sestala z vodjo misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Hansom Haekkerupom, ki jo je seznanil z najnovejšimi dogodki. Del Pontejeva naj bi se s Haekkerupom dogovarjala tudi o sodelovanju med UNMIK in haaškim sodiščem ter o preiskavah vojnih zločinov, ki naj bi bili storjeni med vojno na Kosovu.
Stipetić se nima za krivega
28. 03. 2001 00.00
Po dveh dneh zaslišanj so preiskovalci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali z zaslišanjem načelnika generalštaba hrvaške vojske generala Petra Stipetića. Osumljen je vojnih zločinov zaradi sodelovanja v operacijah hrvaške vojske Blisk in Nevihta leta 1995 in v Medačkem džepu leta 1993. "Pogovori s preiskovalci so bili zelo korektni, skušali smo pojasniti mojo funkcijo in način izvrševanja vojaških nalog v teh akcijah. Bilo je zelo utrujajoče in naporno, vendar upam, da smo lahko zadovoljni," je povedal Stipetić po končanem zaslišanju.
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
V Beogradu prijeli Dimitrija Stakića
23. 03. 2001 00.00
V Beogradu naj bi danes prijeli bosanskega Srba Dimitrija Stakića, ki ga je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov, je poročal beograjski radio B-92. Stakić je bil med vojno v Bosni in Hercegovini župan Prijedorja, bil pa naj bi tudi eden od voditeljev zloglasnih taborišč v Karatermu in Omarski, ki so jih žrtve in očividci primerjali s koncentracijskimi taborišči. Po poročanju radia naj bi Stakića aretirali že dopoldne, ko je v šolo pospremil svojega sina.
Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.
Hrvata sta se pritožila
14. 03. 2001 00.00
Bosanska Hrvata Darko Kordić in Mario Čerkez, ki ju je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije konec februarja obsodilo na 25 oziroma 15 let zapora, sta se na razsodbo pritožila, je potrdil tiskovni predstavnik sodišča. Kordić in Čerkez sta bila obsojena zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki sta jih zagrešila v dolini Lašve v obdobju etničnega čiščenja v BiH med novembrom 1991 in marcem 1994. Kordić, ki je bil podpredsednik samooklicane hrvaške entitete v BiH, je, kot je ugotovilo sodišče, dal tudi ukaz za napad na vas Ahmići aprila 1993, ko je umrlo več kot sto Muslimanov.
Simić se je predal haaškemu sodišču
12. 03. 2001 00.00
Nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić se je davi prostovoljno predal haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je sporočil njegov odvetnik. Simić je že prispel v Haag in se srečal z glavno tožilko sodišča Carlo Del Ponte. Haaško sodišče je Simića leta 1995 obtožilo vojnih zločinov, storjenih med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Pred odhodom je Simić v izjavi za novinarje dejal, da je prepričan v svojo nedolžnost in da želi s predajo haaškemu sodišču zmanjšati breme, ki ga nosijo njegova družina ter jugoslovanski in srbski narod. Zatrdil je še, da je njegova odločitev povsem prostovoljna in da nihče ni vršil pritiska nanj.
Prošnja za začasno izpustitev
10. 03. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, obtožena vojnih zločinov, je prosila za začasno izpustitev iz zapora v Haagu, kjer je zaprta od 10. januarja letos. Haaško sodišče za nekdanjo Jugoslavijo bo njeno prošnjo obravnavalo v petek, so danes sporočili s sodišča, razlogov za izpustitev, navedenih v prošnji, pa niso želeli komentirati.
Delegacija haaškega sodišča v Beogradu
08. 03. 2001 00.00
Delegacija haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je v Beogradu sestala z jugoslovanskimi predstavniki in zahtevala dostop do prič in žrtev vojnih zločinov na Kosovu, Hrvaškem in v BiH. Po pogovorih so napovedali, da bo haaško sodišče v Beogradu odprlo svoj urad, v katerem se bodo preiskovalci lahko pogovarjali z žrtvami in pričami zločinov. Kot so po srečanju sporočili z jugoslovanske vlade, sta se delegaciji, ki sta ju vodila vodja preiskovalnega oddelka haaškega sodišča Denis Muller in namestnik notranjega ministra ZRJ Stevan Nikčević, pogovarjali tudi o nadaljnjem sodelovanju.
Visoka komisarka ZN ob dnevu žensk
07. 03. 2001 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson je pred mednarodnim dnevom žensk pozvala vse države k reviziji zakonov in svoje politike do žensk, še posebej pripadnic določenih marginaliziranih skupin. Zahtevala je, da države še posebno pozornost posvetijo specifičnim potrebam domorodk, begunk, migrantk in žrtev trgovine z belim blagom, rasno diskriminiranim pa zagotovijo mehanizme za pritožbe in pomoč.
Norcu podaljšali pripor
06. 03. 2001 00.00
Županijsko državno sodišče na Reki je danes odredilo podaljšanje pripora za upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca ter štiri njegove sodelavce, proti katerim je sodišče včeraj vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Predsednik sodišča Slavko Petrič je sporočil, da so Norcu, Tihomirju Oreškoviću, Stjepanu Gradniću, Ivici Rožiću in Milanu Čaniću pripor podaljšali do začetka sojenja oziroma za najmanj dva meseca. Petrič je še povedal, da je zahtevo odvetnikov obtožencev, ki so želeli doseči, da bi se njihovi varovanci branili s svobode, sodišče zavrnilo zaradi teže zločinov, ki naj bi jih zagrešili. Obtoženci se na današnjo odločitev sicer lahko v osmih dneh pritožijo na vrhovnem sodišču.
Norac uradno obtožen vojnih zločinov
05. 03. 2001 00.00
Županijsko državno tožilstvo na Reki je danes proti upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in še štirim nekdanjim vojakom vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Norac, njegov tesni sodelavec Tihomir Orešković ter Ivica Rožić, Stjepan Grandić in Milan Čanić so obtoženi, da so med 14. in 25. oktobrom leta 1991 na območju Gospiča ukazali, nekateri pa tudi sodelovali, pri umoru najmanj 24 srbskih civilistov. Tožilstvo je obtožnico vložilo na reškem županijskem sodišču, je sporočil glavni državni tožilec Radovan Ortinsky.
Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.
Hrvaška ni poslala vojske v BiH
27. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na redni novinarski konferenci zatrdil, da Hrvaška v BiH ni nikoli uradno poslala svoje vojske in da niti predsednik države niti sabor o tem nista nikoli sprejela odločitve. "Lahko govorimo samo o tem, ali so deli vojske prečkali mejo, in lahko izvedemo individualno preiskavo o tem," je dejal Mesić. Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je v včeraj izrečeni sodbi za bosanska Hrvata Daria Kordića in Maria Čerkeza zapisalo, da je bila dokazana vpletenost Hrvaške v vojno v BiH (1992-95).
Haaško sodišče obsodilo bosanska Hrvata
26. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu je danes obsodilo nekdanja visoka predstavnika bosanskih Hrvatov Daria Kordića in Maria Čerkeza na 25 oziroma 15 let zaporne kazni. Kordić in Čerkez sta obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Obtožnica ju med drugim bremeni poboja več kot sto Muslimanov v bosanski vasi Ahmiči 16. aprila 1993.
Ivanov za razpustitev haaškega sodišča
23. 02. 2001 00.00
Za čimprejšnjo razpustitev Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes zavzel ruski zunanji minister Igor Ivanov. Po poročanju tiskovne agencije Interfax je svojo odločitev utemeljil z besedami, "da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," in dodal, da bi na tak način "prispevali k stabilizaciji položaja v Jugoslaviji in na Balkanu".
Obsodba treh bosanskih Srbov
22. 02. 2001 00.00
Haško sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je obsodilo tri bosanske Srbe, ki so bili obtoženi posilstva in mučenja številnih muslimank v Bosni in Hercegovini. Sodišče je obtožencem prisodilo od 12 do 28 let zapora. Obsodba treh Bosanskih Srbov, ki so bili skupno obsojeni za 36 zločinov, je prvi primer na sodišču za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je obravnaval posilstvo kot zločin proti človeštvu.
Mesić o vstopu v EU
21. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na Dunaju dejal, da je Hrvaška od začetka reform pred letom dni spremenila številne zakone, da bi lahko čimprej pristopila k Evropski uniji. Po mnenju Mesića sprejemanje zakonov ni dovolj, zakone je potrebno tudi uresničevati. Nacionalistične demonstracije preteklih tednov v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, osumljenemu vojnih zločinov, po Mesićevih besedah ne bodo ogrozile reform.
Norac ni na seznamu osumljencev
21. 02. 2001 00.00
Potem ko je hrvaška vlada dobila pisno zagotovilo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da general Mirko Norac ni med obtoženci, hrvaški premier Ivica Račan pričakuje, da se bo Norac zelo hitro predal sodišču na Reki.
Norac se je predal
21. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki so ga pred dvema tednoma obtožili vojnih zločinov, se je zvečer predal hrvaški policiji. Hrvaško notranje ministrstvo je sporočilo, da je Norac pod nadzorom predstavnikov policije, ki ga bo privedla v preiskovalni center županijskega sodišča na Reki.
Haaško sodišče potrdilo oprostitev
20. 02. 2001 00.00
Mednarodno haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je potrdilo oprostilno sodbo bosanskega Muslimana Zejnila Delalića, tri soobtožence pa je znova poslalo pred prvostopenjsko sodišče, ki naj bi odločilo o morebitni spremembi njihovih zapornih kazni. Sodišče je s tem odgovorilo na pritožbo obeh strank v primeru dveh bosanskih Muslimanov in Hrvata, ki so bili obsojeni za vojne zločine v taborišču Čelebići v osrednji Bosni.
Sklepi vlade ZRJ
16. 02. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada se je na četrtkovi seji opredelila za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu in naložila zveznemu ministrstvu za pravosodje, da ustanovi delovno skupino za pripravo posebnega zakona, na podlagi katerega bo usklajena veljavna jugoslovanska zakonodaja in tako omogočeno sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem.
Carla Del Ponte v Črni gori
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na obisk v Črno goro, v okviru katerega bo izdala zaporne naloge za obtožene iz te jugoslovanske republike. Po poročanju beograjskega radia B92 naj bi predala zaporne naloge za tri osebe, vpletene v jugoslovansko bombardiranje Dubrovnika leta 1991.
Delegacija EU v Beogradu
08. 02. 2001 00.00
Visoka delegacija Evropske unije, ki je na obisku v Beogradu, je jugoslovansko vodstvo ponovno opozorila na nujnost sodelovanja z haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Vodja delegacije, švedska zunanja ministrica Anne Lindh, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico dejala, da mora Beograd kmalu jasno pokazati pripravljenost za sodelovanje, s čimer je mislila predvsem na izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki ga je haaško sodišče obsodilo vojnih zločinov. Delegacija EU, v kateri sta še evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je ZRJ obljubila gospodarsko in finančno pomoč, če bo država vodila demokratično politiko in izpeljala demokratične reforme.