haaško
Haaško sodišče zanikalo stike z Arkanom
14. 07. 1999 16.04
Haaško Mednarodno kazensko sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji je danes sporočilo, da ni kontaktiralo z voditeljem srbskih paravojaških enot Željkom Ražnjatovićem - Arkanom ali z njegovim posrednikom v zvezi z njegovo predajo.
Arbourjeva v Albaniji
12. 07. 1999 18.41
Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Louise Arbour, ki je včeraj prispela na dvodnevni obisk v Albanijo, je od albanskih tožilcev prejela dokaze o vojnih zločinih, ki so jih nad kosovskimi Albanci storili pripadniki jugoslovanske vojske.
Pokopali 64 žrtev pokola srbskih sil
05. 07. 1999 16.30
V vasi Bela Crkva na jugozahodu Kosova so danes pokopali 64 Albancev, žrtev pokola, ki so ga srbske sile izvedle 25. marca, dan po začetku napadov zveze NATO na ZRJ. Pogreba se je udeležilo na tisoče kosovskih Albancev, pa tudi vojaki Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Med žrtvami, ki so jih pokopali, je bilo tudi sedem otrok, starih od 4 do 12 let, katerih trupla so pred dvema dnevoma odkrili britanski izvedenci za sodno medicino. Uvrstili so jih na seznam žrtev v obtožnici proti predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću, ki ga haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji obtožuje zločinov proti človeštvu.
Haaško sodišče seznanjeno s ponudbo ZDA
25. 06. 1999 12.49
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je seznanjeno s ponudbo ZDA, da nagradi vsakršno informacijo, ki bi omogočila aretacijo ali obsodbo obtoženih, vključno jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča.
Solana o aretacijah v ZRJ
25. 06. 1999 10.35
Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič in ostali srbski predstavniki, ki so obtoženi vojnih zločinov, morajo priti pred haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, vendar pa jih zveza NATO ne more aretirati v Srbiji, je danes izjavil generalni sekretar zveze NATO Javier Solana. V pogovoru za francoski radio Europe 1 je Solana opozoril, da ima NATO v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN mandat za razmestitev mirovnih sil KFOR na Kosovu, ne more pa vkorakati v Beograd. Na vprašanje, kako komentira denarno nagrado, ki so jo ZDA razpisale za informacije, ki bi pripomogle k aretaciji obtoženih vojnih zločinov, je Solana odgovoril, da po njegovem mnenju to najbrž ni najboljši način. Po njegovih besedah morajo odgovornost prevzeti prebivalci Srbije. Odločiti se morajo med prihodnostjo in preteklostjo, Miloševič pa je preteklost, je še dejal Solana.
Pripadniki enot KFOR obkolili sedež policije v Prištini
17. 06. 1999 17.49
Pripadniki mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR) so danes obkolili sedež policije v Prištini, da bi preiskovalcem haaškega Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji omogočili preiskati dokaze o morebitnih vojnih zločinih.
Arkan zatrjuje, da med spopadi ni bil na Kosovu
15. 06. 1999 22.10
Poveljnik srbskih paravojaških enot Tiger Željko Ražnjatović - Arkan je danes v pogovoru za Sky News zatrdil, da v času spopadov ni bil nikoli na Kosovu in da njegove enote v pokrajini niso delovale.
NATO nadaljuje intenzivne napade na ZRJ
28. 05. 1999 15.59
Lepo vreme je letalom zveze NATO omogočilo, da so tudi v minulih 24 urah nadaljevala intenzivne napade na cilje v ZR Jugoslaviji. Na zavezništvu so potrdili, da so bombardirali pretvornike električne energije v Beogradu, zaradi česar je po poročanju številnih medijev jugoslovanska prestolnica ostala brez elektrike.
Milošević obtožen pred sodiščem v Haagu
27. 05. 1999 21.18
Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju Jugoslavije v Haagu je vložilo obtožnico proti jugoslovanskemu predsedniku Miloševiću. To je prva obtožnica za vojne zločine proti kakemu šefu države, ki je še na oblasti. Poleg Miloševića so zločinov obtoženi tudi srbski predsednik Milutinović, podpredsednik jugoslovanske vlade Šainović, načelnik generalštaba Ojdanić in srbski notranji minister Stojiljković.
Černomirdin jutri ponovno v Beograd
27. 05. 1999 20.22
Ruski posebni odposlanec za Balkan Viktor Černomirdin namerava jutri ponovno odpotovati v Beograd na pogovore z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem, čeprav je le-tega danes Haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov. Iz Černomirdinovega kabineta so sporočili, da bo potovanje potekalo po predhodnem načrtu.
Milošević uradno vojni zločinec; Beograd ne priznava haaškega sodišča
27. 05. 1999 16.23
Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je danes uradno vložilo obtožnico proti jugoslovanskemu predsedniku zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Po navedbah glavne tožilke sodišča Louise Arbour so poleg Miloševića obtoženi še srbski predsednik Milan Milutinović, podpredsednik vlade ZRJ Nikola Šainović, poveljnik generalštaba jugoslovanske vojske Dragoljub Ojdanić in srbski notranji minister Vlajko Stojiljković.
NATO še vedno brez odziva na poročanja o obtožbi proti Miloševiću
27. 05. 1999 15.14
Na zvezi NATO tudi davi niso želeli komentirati včerajšnjih poročanj ameriške televizijske postaje CNN , da je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića obtožilo vojnih zločinov.
Albanca vložila civilno tožbo proti Slobodanu Miloševiću, prav tako naj bi to storilo Mednarodno sodišče v Haagu
26. 05. 1999 21.48
Neimenovana kosovska Albanca sta na sodišču v Bostonu vložila civilno tožbo proti predsedniku ZR Jugoslavije, njegovi ženi Mirjani Marković, paravojaškemu voditelju Željku Ražnjatoviću ter nekaterim drugim članom Miloševićeve vlade, zaradi genocida in drugih vojnih zločinov.
Haaško sodišče začelo uvodna zaslišanja v tožbi ZRJ proti članicam NATO
10. 05. 1999 14.50
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je danes začelo uvodna zaslišanja v okviru tožbe, ki jo je ZR Jugoslavija vložila proti desetim državam članicam zveze NATO, udleženim v operaciji Zavezniška sila.
Arbourjeva pripravljena razkriti tajni seznam obtoženih
08. 05. 1999 19.16
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Louise Arbour je vodilnim predstavnikom Republike srbske med današnjim srečanjem predlagala, da jim razkrije tajni seznam obtoženih, če se obvežejo, da seznama ne bodo objavili, temveč bodo le obvestili osumljene, ki bi se lahko odločili za predajo.
Nemško sodišče izdalo nalog za aretacijo Arkana
23. 04. 1999 21.29
Nemške sodne oblasti so danes izdale nalog za aretacijo vodje srbske paravojaške skupine Tigri Željka Ražnjatovića - Arkana. Obtožujejo ga namreč umora in ropa.
Arkana je haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov
31. 03. 1999 16.58
Arkana je haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov Haag, 31. marca (STA/AFP) - Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Louise Arbour je danes sporočila, da je sodišče obtožilo in izdalo nalog za aretacijo Željka Ražnatoviča - Arkana zaradi vojnih zločinov, ki jih je storil v letih 1991-1995 med vojno na območju nekdanje Jugoslavije.
Haaško sodišče izpadlo iz sporazuma v Rambouilletu
22. 02. 1999 18.36
Haaško mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je danes obsodilo črtanje jamstev za morebitne preiskave na Kosovu iz predloga sporazuma o usodi pokrajine na mirovnih pogajanjih v Rambouilletu.
Pašalić: Hrvaška bi lahko prekinila sodelovanje s Haagom
28. 12. 1998 16.21
Hrvaška bi lahko razmislila o nadaljnjem sodelovanju z mednarodnim vojaškim sodiščem v Haagu zaradi obtožb proti hrvaškim generalom, ki so sodelovali v vojni med letoma 1991 in 1995, ali sodelovanje celo prekinila, je v danes objavljenem pogovoru za hrvaški časnik Jutarnji list dejal tesni sodelavec hrvaškega predsednika Ivić Pašalić.
Haaško sodišče obtožilo dva bosanska Hrvata
23. 12. 1998 11.11
Haaško sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji je izdalo obtožnici proti dvema bosanskima Hrvatoma, vpletenima v napade na tri vasi v BiH leta 1993.
Bosanski Hrvat Furundžija obsojen na deset let zapora
10. 12. 1998 16.56
Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu je bosanskega Hrvata Anta Furundžijo danes obsodilo na deset let zaporne kazni, ker je nedejavno opazoval posilstvo ženske. To je bil prvi sodni proces, v katerem je bilo kot vojni zločin v ospredju posilstvo.
Krstića so izročili sodišču v Haagu
03. 12. 1998 18.37
Bosanski Srb, general Radislav Krstić, ki so ga zaradi suma vojnih zločinov včeraj pripadniki SFOR aretirali v Bosni in Hercegovini, je popoldne prispel v Haag, kjer so ga takoj odpeljali v zapore Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Haaško sodišče bo nadaljevalo s preiskavo o Kosovu
09. 11. 1998 12.55
Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu bo svojo preiskavo o vojnih zločinih na Kosovu nadaljevalo ''z vsemi možnimi sredstvi'', je za današnjo izdajo beograjskega neodvisnega časnika Danas dejala glavna tožilka Louise Arbour.
Haaško sodišča: Kovačević ni umrl zaradi malomarnosti
07. 09. 1998 14.58
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije je v sporočilu za javnost zavrnilo odgovornost osebja zapora za smrt bosanskega Srba Milana Kovačevića, ki je zaradi notranjih krvavitev umrl 1. avgusta.
Haaško sodišče obtožuje Republiko srbsko, da ovira aretacijo vojnih zločincev
25. 07. 1998 08.40
Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes obtožilo oblasti Republike srbske, da domnevnim vojnim zločincem izdajajo ponarejene identifikacijske dokumente. S tem ''namerno ovirajo'' operacije za prijetje vojnih zločincev, dodaja haaško sodišče.
V Haagu začeli prvi proces zaradi genocida
06. 07. 1998 13.55
Pred sodiščem ZN za vojne zločine v Haagu se je danes začel prvi proces zaradi genocida. Bosanski Srb Milan Kovačević naj bi bil eden izmed najbolj odgovornih za ustanovitev zloglasnih ujetniških taborišč Omarska, Keraterm in Trnopolje.
Mednarodno haaško sodišče dobilo tretjo sodno dvorano
12. 06. 1998 17.32
Mednarodno vojaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ima sedež v Haagu, je danes dobilo tretjo sodno dvorano. Pridobitev bo omogočila pospešitev procesov proti osebam, ki so osumljene vojnih zločinov. Drugo sodno dvorano, ki ima le štiri sedeže za javnost, so odprli 4. maja letos. Ko je leta 1994 začelo s svojim delom, je imelo mednarodno sodišče le eno sodno dvorano, ki tako kot tretja lahko sprejme sto ljudi.
Sodišče v Haagu umaknilo obtožnice proti 14 bosanskim Srbom
09. 05. 1998 10.18
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo obtožnice proti štirinajstim bosanskim Srbom, osumljenim za vojne zločine, so nocoj sporočili s sodišča.
Generalna tožilka haaškega sodišča predlagala umik obtožnic proti 14 Srbom
07. 05. 1998 07.21
Generalna tožilka haaškega Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Louise Arbour je danes predlagala umik obtožnic proti 14 bosanskim Srbom, obtoženim vojnih zločinov v taboriščih Omarska in Keraterm na severozahodu BiH leta 1992. Sodišče je danes delno ugodilo tožilkini zahtevi in umaknilo obtožnice proti petim osumljenim, o drugih devetih pa bo odločalo jutri. Haaško sodišče je leta 1995 obtožilo skupno 33 bosanskih Srbov zaradi zločinov nad hrvaškim in muslimanskim prebivalstvom v omenjenih dveh taboriščih.
Spor s Slovaško bo Madžarsko stal milijardo dolarjev
19. 01. 1998 10.11
Rešitev spora s Slovaško glede jezu na Donavi bo Madžarsko finančnega ministrstva stal najmanj milijardo dolarjev, in sicer ne glede na to, če bosta državi o tem vprašanju dosegli sporazum ali ne. Mednarodno sodišče v Haagu je septembra lani razsodilo, da sta obe strani prekršili sporazum iz leta 1997 o izkoriščanju vodnega potenciala Donava. Madžarska je po mnenju sodišča sporazum tako kršila s tem, da se je enostransko umaknila iz projekta, Slovaška pa zato, ker je projekt nadaljevala in samovoljno spremenila tok reke v delu, ki razmejuje obe državi. Haaško sodišče je državama tudi naložilo, da nadaljujeta pogovore in dosežeta cilje, ki sta si jih zastavili v izvirnem sporazumu, kot tudi, da skupno izkoriščata jez. V zadnjem krogu pogovorov, ki je minuli teden potekal v Bratislavi, je bil dosežen precejšen napredek, po ocenah madžarskega finančnega ministrstva pa bi sporazum lahko dosegli do 25. marca letos, kot je določilo tudi haaško sodišče. Projekt skupnega izkoriščanja hidroenergije Donave sta Madžarska in Slovaška sklenili 1997. Pod pritiskom okoljevarstvenih organizacij je Madžarska dela na svojem delu jezu ustavila leta 1989, iz projekta pa se je umaknila po padcu komunistične oblasti leta 1992.