hektar
Brez dogovora o odkupni ceni pšenice
20. 06. 2001 00.00
Tudi po sredinih pogajanjih med predstavniki kmetov in žitnopredelovalnih podjetij še vedno ni določena letošnja odkupna cene pšenice. Vsaka stran vztraja pri svojem, pridelovalci pri 27,50 tolarja za kilogram pšenice, prevzete na poljih, predelovalci pa pri 25,50 tolarja za kilogram na odkupnih mestih. Po besedah vodij pogajalcev predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Petra Vriska in direktorja Žitne skupnosti Janeza Železnikarja vrata za pogovore še niso zaprta, vendar pa je zdaj na vrsti država, saj pri tem ne more "dvigniti rok in se sprenevedati", da je vse uredila s tržnim redom. Oboji zato še ta teden zahtevajo sprejem pri kmetijskem ministru in predsedniku vlade ter odgovor v najkrajšem možnem času.
Gozd za prvi par Rusije
07. 05. 2001 00.00
Hektar gozda, ki ga na novo sadijo v Altaju na jugu Sibirije, so pomimenovali v čast predsedniška para Vladimirja in Ljudmile Putin, je poročala agencija Ria-Novosti. Prostovoljni delavci sodelujejo v akciji "Zasadi gozd za življenje", ki ga delno financira prva dama Rusije, pri zasajanju gozda Putin. Območje je leta 1997 uničil požar.
Hmeljarji delajo s polno paro
04. 05. 2001 00.00
Na hmeljiščih v Spodnji Savinjski dolini v teh dneh dela potekajo s polno paro. Na skupaj 1500 hektarih hmeljskih nasadov - od tega je približno 900 hektarov nasadov v lasti Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline, 600 hektarov pa obdelujejo zasebni kmetje - trenutno poteka napeljevanje vrvic, sledilo pa bo kultiviranje in prečiščenje hmeljskih poganjkov ter njihova napeljava. Če bodo vremenske razmere ugodne, naj bi savinjski hmeljarji do avgusta, ko se bo začelo obiranje zelenega zlata, pridelali 1500 kilogramov hmelja na hektar. Odkupna cena še ni določena, optimalna cena, s katero bi pokrili stroške in ustvarili zaslužek, pa bi morala znašati sedem nemških mark za kilogram hmelja, je povedala koordinatorka v Konzorciju kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelica Bizjak. To je dobro marko več kot lani. Največji odjemalec hmelja v Savinjski dolini je žalska družba Hmezad Export-Import.
Michelle Pfeiffer prodala hišo
28. 04. 2001 00.00
Ameriška igralka Michelle Pfeiffer in njen soprog David E. Kelly sta pred kratkim prodala svojo hišo na Pacific Palisades za 7,5 milijona dolarjev. Par je že junija lani za 15 milijonov dolarjev kupil hišo v Brentwoodu, bogatem predmestju Los Angelesa, vendar sta s sinom in hčerko še naprej živela v nekdanjem domu, ker je bilo potrebno novo hišo obnoviti. Hiša s šestimi spalnicami je velika 675 kvadratnih metrov in se nahaja na hektar velikem posestvu. 43-letna Michelle in 45-letni David sta poročena od leta 1993. Michelle je nedavno s Harrisonom Fordom igrala v uspešnici Potopljene sence, David pa je med drugim ustvaril priljubljeno nadaljevanko Ally McBeal, ki je prejela nagrado emmy za najboljšo humoristično nadaljevanko.
Letos za subvencije 22 milijard
23. 04. 2001 00.00
Vlada je na zadnji seji sprejela kar sedem uredb o tržnem redu za trgovanje s kmetijskimi pridelki in mesom. Zaradi dviga subvencij in pričakovanega povečanja števila tistih, ki so do subvencij in nadomestil upravičeni, nameravajo kmetom nakazati dobrih 6 milijard več kot lani. Paket uredb o ureditvi trga je bil sprejet skupaj z uredbo o kmetijski politiki in slovenskim kmetijskim okoljskim programom.
But zadovoljen s proračunom
14. 03. 2001 00.00
Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na današnji seji seznanil s predlogom proračuna za leto 2001, ki kmetijskemu ministrstvu namenja 46,5 milijarde tolarjev, kar je za 26 odstotkov več od lanske dejanske porabe tega ministrstva, ki je po oceni dosegla 36,9 milijarde tolarjev. Kot je članom odbora pojasnil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But, predlagana sredstva zadostujejo za normalno delovanje kmetijskega sektorja in ohranjanje ekonomskega položaja kmetov. Razmere pa se zaradi pojava BSE ter slinavke in parkljevke v evropskih državah lahko zelo hitro spremenijo, denarja za potrebne ukrepe ob morebitnem izbruhu teh bolezni tudi v Sloveniji pa po trditvah Buta v predlogu proračuna ni. Ker gre za izredne razmere, sredstva v ta namen tudi ne morejo biti sestavni del kmetijskega dela proračuna, je zatrdil But in dodal, da bo vladi zato predlagal sprejem tako imenovanih proti BSE, proti slinavka in proti parkljevka programov.
Pomoč proizvajalcem hrane
24. 02. 2001 00.00
Madžarska vlada je sklenila, da bo letos iz državnega proračuna namenila 191 milijard forintov (približno 1,4 milijarde mark) pomoči proizvajalcem hrane. To je nominalno za 52 milijard forintov več kot v letu 2000, ob upoštevanju desetodstotne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu pa se bo državna pomoč za madžarsko živilsko industrijo realno povečala za 38 milijard forintov. V okviru regionalnega razvoja bo na voljo dodatnih 23 milijard forintov, upravičenci pa bodo lahko zaprosili tudi za sredstva predpristopne pomoči iz programa EU Sapard.
Posvet slovenskih zadružnikov
05. 02. 2001 00.00
V Portorožu se je začel dvodnevni letni posvet slovenskih zadružnikov, ki se ga je udeležil tudi minister za kmetijstvo Franci But. V ospredju posveta so pogajanja med predstavniki govedorejcev in mlekarn o novi odkupni ceni mleka. Če ta ne bo sporazumno dogovorjena, jo bo moral določiti minister.
Hmeljarji prejeli državno podporo
18. 08. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki bodo v prihodnjih dneh končali z obiranjem savinjskega goldinga ter pričeli s pospravljanjem pozne sorte hmelja aurore in kultivarjev C skupine, so v začetku tedna prejeli obljubljeno državno podporo, in sicer 118.000 tolarjev na hektar. Po besedah direktorja Hmeljarskega združenja Slovenije Martina Pavloviča, so te subvencije deležni vsi hmeljarji, ne le tisti, ki so žične nasade odkupili od Hmezad kmetijstva v stečaju.
Začeli z obiranjem hmelja
09. 08. 2000 00.00
Nekateri savinjski hmeljarji so v teh dneh že začeli z obiranjem hmelja, na katerem je zaradi spomladanske suše in vročine letos nastala precejšnja škoda. Po besedah vodje Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelice Bizjak bo obiranje hmelja, ki je letos zasejan na 1794 hektarjev, kar pomeni 129 hektarjev manj kot lani, v polnem teku šele ob koncu tedna. Več kot tisoč sezonskih delavcev, ki bodo oskrbovali približno sto obiralnih strojev, se bo najprej lotilo pospravljanja hmelja sorte goding, ki je letos nerazraščen, auroro, ki sodi med poznejše hmeljske sorte, pa bodo začeli obirati čez dober teden dni.
Savinjski hmeljarji z državno podporo
06. 08. 2000 16.09
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je savinjskim hmeljarjem obljubil skorajšnjo finančno podporo v višini 90 milijonov tolarjev oz. 118.000 tolarjev na hektar pri letošnjem obiranju hmelja, ki naj bi se začelo čez približno petnajst dni. Kot je povedal minister Smrkolj, so hmeljarji, ki so napovedali, da brez finančne pomoči resornega ministrstva ne bodo začeli sezone obiranja, vloge za dodelitev pomoči po letošnji suši nepravilno oz. pomanjkljivo izpolnili. Kmetijsko ministrstvo je ugotovilo več kot tisoč napak, ki so bile po njegovih besedah že pretekli teden odpravljene.
Savinjski hmeljarji z državno podporo
06. 08. 2000 00.00
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je savinjskim hmeljarjem obljubil skorajšnjo finančno podporo v višini 90 milijonov tolarjev oz. 118.000 tolarjev na hektar pri letošnjem obiranju hmelja, ki naj bi se začelo čez približno petnajst dni. Kot je povedal minister Smrkolj, so hmeljarji, ki so napovedali, da brez finančne pomoči resornega ministrstva ne bodo začeli sezone obiranja, vloge za dodelitev pomoči po letošnji suši nepravilno oz. pomanjkljivo izpolnili. Kmetijsko ministrstvo je ugotovilo več kot tisoč napak, ki so bile po njegovih besedah že pretekli teden odpravljene.
Odkupljenih 106.000 ton pšenice
01. 08. 2000 17.53
Do 1. avgusta letos so po podatkih Zadružne zveze Slovenije (ZZS) slovenski pridelovalci pšenice na prevzemna mesta pripeljali dobrih 106.000 ton pšenice, kar je drugi največji odkup v slovenski zgodovini. Več zrnja so odkupili le predlani, ko so pridelovalci oddali 133.000 ton pšenice. Sicer pa je letošnja pšenica, ki jo je količinsko zmanjšala suša, dosegla rekordno kakovost.
Za obiranje hmelja ni dovolj denarja
01. 08. 2000 13.52
Za letošnjo sezono obiranja hmelja, ki naj bi se začela med 10. in 15. avgustom, ni dovolj denarja, saj ministrstvo za kmetijstvo še ni izplačalo intervencijskih sredstev v višini 118.000 tolarjev na hektar. Član Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Rudi Trobiš je povedal, da bi za nemoteno obiranje hmelja potrebovali vsaj 90 milijonov tolarjev oziroma približno dve nemški marki za kilogram hmelja. Trobiš je še poudaril, da hmeljarji potrebujejo denar predvsem za nakup goriva ter za plačilo dodatne delovne sile.
Slovenska vas bo zrasla v občini Djakovica
18. 09. 1999 09.07
Člani operativnega odbora akcije Roka pregnancem - Slovenska vas so na včerajšnjem sestanku potrdili zasnovo postavitve naselja na Kosovu. Naselje Slovenska vas bodo postavili v občini Djakovica, približno tri kilometre od mesta Djakovica v smeri proti Prizrenu. Zraslo bo na prostoru nekdanje piščančje farme in bo obsegalo dober hektar in pol, so sporočili organizatorji akcije.
Znani pogoji odkupa pšenice in rži
22. 07. 1999 18.05
Vlada je na današnji seji med drugim sprejela tudi spremembo odredbe o pogojih za odkup pšenice in rži letošnje letine. Tako bo zavod za blagovne rezerve zaradi slabih vremenskih pogojev in pričakovane letine odkupoval tudi žito, ki ne ustreza minimalnim pogojem glede kakovosti, in sicer pšenico po 15 tolarjev za kilogram in rž po 10 tolarjev za kilogram. Kmetje bodo deležni tudi pomoči v višini tri tolarje za kilogram pšenice ali rži ne glede na kakovost.
Mutiranje amazonskega pragozda zaradi onesnaženosti
24. 10. 1998 09.44
Amazonski pragozd, ki mu onesnaževanje in učinek tople grede očitno prija, vpijajoč ogromne količine oglikovega dioksida raste hitreje in višje, piše revija Science. To so ugotovili znanstveniki z univerz v angleškem Leedsu in škotskem Edinburghu, ki so preučevali rast 100.000 dreves amazonskega pragozda, zlasti v Braziliji. ''Upoštevaje vse vire onesnaževanja, izgorevanja goriva in gozdne požare bi moralo biti v zraku danes dvakrat več ogljikovega dioksida, kot ga je zdaj. Zdi se, kot da nekaj vpije milijone ton ogljikovega dioksida iz ozračja vsako leto,'' pravi dr. Jadviner Malhi. To so po mnenju znanstvenikov verjetno drevesa. Rastline potrebujejo ogljikov dioksid za rast in če ga je v zraku več, bi lahko rastle hitreje, kot pognojene, pravi dr. Malhi. Amazonski pragozd naj bi po izračunih znanstvenikov vpil pol milijarde tone ogljikovega dioksida letno. Britanski znanstveniki pa so ugotovili, da se je biomasa pragozda v preteklih treh desetletjih povečala za 17 ton na hektar, kar pomeni, da je vsake pol hektara gozda vpilo še 20 ton ogljikovega dioksida več, je dodal znanstvenik Oliver Philips.
Tašči odsekal nogo
25. 02. 1998 08.18
Yeriki Reddy je šest let čakal na parcelo, ki mu jo je tašča obljubila za doto. Po sedmih letih pa je kmetovalec iz indijske zvezne države Andra Pradeš postal surov: speči tašči je odsekal nogo in izginil. Kot je poročala indijska agencija Uni, mu je tašča na svatbi obljubila 20.000 rupij (približno 1000 nemških mark) in hektar zemlje. Ker ni dobil obljubljene parcele, je pričel nadlegovati svojo ženo. Končno pa sta mu tast in tašča povedala, da sta zemljo prepisala na svojo hčerko.
Vlada o vračanju gozdov Cerkvi
05. 02. 1998 16.19
Slovenska vlada je na današnji seji dopolnila svoj prvotni predlog sporazumne poravnave v zvezi z vračili gozdov Rimskokatoliški cerkvi (RKC), podržavljenih 17. septembra 1947 z odločbo 983/4 takratne Okrajne komisije za agrarno reformo Ljubljana. Ker so pogajanja na predlog Cerkve tajna, namestnik generalnega sekretarja vlade Andrej Pagon na novinarski konferenci po vladni seji ni hotel predstaviti dopolnjenega predloga, povedal pa je, da ga bodo RKC pisno posredovali jutri.