holokavsta
V Durbanu sprejeli sklepno deklaracijo
08. 09. 2001 00.00
Udeleženci konference Združenih narodov proti rasizmu v Durbanu so po devetih dneh burnih razprav in diplomatskih prerekanj s konsenzom sprejeli sklepno deklaracijo.
ZDA in Izrael odšla iz Durbana
03. 09. 2001 00.00
ZDA in Izrael sta zapustila konferenco ZN proti rasizmu, potem ko delegacijam ni uspelo doseči soglasja glede izraelske politike do Palestincev.
Powella na konferenco o rasizmu ne bo
28. 08. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell se je odločil, da ne bo sodeloval na konferenci Združenih narodov o rasizmu.
Papež pozval k enotnosti
25. 06. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je tretji dan obiska v Ukrajini, ki ga opazovalci zaradi nasprotovanja pravoslavne cerkve označujejo kot neuspeh, znova pozval k enotnosti krščanskih cerkva. "Kristjani bi morali v tretjem tisočletju nastopiti kot eno srce in ena duša", je v ukrajinski prestolnici Kijev poudaril 81-letni Sveti oče.
Spomin na žrtve holokavsta
19. 04. 2001 00.00
Letošnjega pohoda z imenom Pot živih v spomin na Jude, žrtve holokavsta, se je v poljskem mestu Oswiecim, kjer je bilo zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz, udeležilo kakih 1200 judovskih študentov. Podobno kot lani se je pohoda udeležilo tudi 400 poljskih študentov, sicer pa so bili udeleženci po podatkih prirediteljev iz 20 držav, med drugim iz Izraela, ZDA, Francije, Kanade, Indije, Češke in Ukrajine.
Izplačilo odškodnin žrtvam nacizma
15. 03. 2001 00.00
Nemški zvezni kancler Gerhard Schröder in predstavniki 17 največjih nemških podjetij so včeraj na srečanju v Berlinu zahtevali čimprejšnjo pravno jamstvo za vsa podjetja, ki so prispevala denar v sklad za poplačilo odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem iz časa nacizma. Predstavniki podjetij in nemške vlade so se dogovorili, da bodo ustanovili posebno delovno skupino, je po končanem srečanju povedal Schröder in poudaril, da se zavzemajo za hitro izplačilo odškodnin. Nemška podjetja so sporočila, da so zbrala vseh pet milijard mark v sklad.
Powell poziva k ustavitvi nasilja
25. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v Ramali Izraelce in Palestince znova pozval k ustavitvi nasilja na palestinskih ozemljih. Po s rečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom je ponovil, da ostajajo ZDA zavezane k miru na Bližnjem vzhodu, ob tem pa poudaril, da si "Washington ne more želeti miru bolj kot vpletene strani same". Arafat pa je zahteval obnovo pogajanj z Izraelom na podlagi doslej doseženih dogovorov. "Zavzemamo se za obnovo mirovnih pogajanj na točkah, kjer so se ustavila," je pojasnil.
Preživeli holokavsta obtožujejo IBM
13. 02. 2001 00.00
Preživeli holokavsta ameriško družbo IBM oziroma njeno nemško podružnico obtožujejo, da je bila bolj vpletena v izvajanje holokavsta, kot je to priznavala doslej. Skupina preživelih je pred zveznim sodiščem v New Yorku vložila skupinsko tožbo proti ameriškemu računalniškemu gigantu. Hkrati pa so v ZDA objavili knjigo z naslovom IBM in holokavst.
Konec konference v Stockholmu
30. 01. 2001 00.00
Dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom Boj proti nestrpnosti, ki je bila uvod v svetovno konferenco proti rasizmu, ki bo septembra letos v Južnoafriški republiki, se je danes zaključila z govorom švedskega premiera Goerana Perssona. V okviru stockholmske konference sta danes generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in slovenski predstavnik, pravosodni minister Ivan Bizjak, v govorih poudarila pomen vzgoje mladih, predstavniki sodelujočih držav pa so sprejeli deklaracijo, v kateri se zavezujejo za boj proti vsem vrstam nestrpnosti. Bizjak se je v okviru predvidenih dvostranskih srečanj danes sestal s švedskim ministrom Thomasom Botctroemom ter latvijsko ministrico za pravosodje Ingrid Labiutsko, popoldne pa se bo sešel še s švedskim ombudsmanom Claesom Eklundom, so povedali v slovenski delegaciji.
Spomin na holokavst
27. 01. 2001 00.00
Danes mineva 56 let, odkar so zavezniki osvobodili zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz. Okoli tisoč nekdanjih zapornikov in njihovih sorodnikov se je ob obletnici zbralo v taborišču smrti, kjer je med drugo svetovno vojno umrlo dva milijona taboriščnikov. Žrtvam holokavsta so se s mirnimi demonstracijami proti nacizmu poklonili tudi v Berlinu.
Odkritje spomenika žrtvam holokavsta
25. 10. 2000 00.00
V središču Dunaja so danes slovesno odkrili prvi spomenik žrtvam holokavsta, posvečen 65.000 avstrijskim Judom, ki so umrli v času nacizma. Največji zločin v človeški zgodovini je dobil svojo podobo, je ob odkritju spomenika dejal pobudnik njegove postavitve, lovec na naciste Simon Wiesenthal. Kot je dejal, je spomenik postavljen v spomin na grozote nacizma in predstavlja pomnik za prihodnje generacije.
Odprli razstavo v spomin na Anno Frank
02. 08. 2000 15.57
V spomin na judovsko deklico Anno Frank, ki je napisala dnevnik o svojih grozljivih izkušnjah holokavsta, Dnevnik Anne Frank, bodo 10. avgusta v muzeju v Vatikanu odprli že enajsto razstavo, namenjeno vsem žrtvam holokavsta. Namen razstave je med drugim tudi okrepiti dialog med Judi in katoliki, so sporočili iz sveta za kulturo v Vatikanu. Na razstavi so slike iz obdobja rasističnega preganjanja in vsi deli Anninega dnevnika, ki je postal glas šestih milijonov Judov, umrlih v holokavstu. Družina Frank se je med 2. svetovno vojno 25 mesecev skrivala v podstrešju neke hiše v Amsterdamu, dokler jih niso nemški vojaki leta 1944 našli in jih odpeljali v koncentracijsko taborišče. Anno so odpeljali v taborišče Bergen-Belsen, kjer je umrla, stara 15 let. Dnevnik Anne Frank so prodali v več kot 25 milijonih izvodov.
Švicarske banke za žrtve holokavsta
26. 07. 2000 21.33
Sodnik zveznega sodišča v New Yorku Edward Korman je danes odobril poravnavo med švicarskimi bankami in žrtvami holokavsta v višini 1,25 milijarde ameriških dolarjev. Več kot pol milijona žrtev holokavsta in njihovih potomcev je namreč tožilo švicarske banke, ker so od druge svetovne vojne zadrževale vloge številnih žrtev nacizma. Sodnik Korman bo določil način razdelitve odškodnine v 30 dneh. Odvetnik obrambe Roger Witten je povedal, da so banke vnaprej nakazale 550 milijonov ameriških dolarjev, da bi se lahko izplačevanje začelo čim prej. Predstavniki švicarskih bank UBS in CS so s poravnavo zadovoljni, predstavnik žrtev holokavsta Ernest Lobet pa je dejal: ''Ne morem reči, da je poravnava pravična, ker je pravičnost relativen pojem. Nobena vsota ne more biti pravična v takšnih okoliščinah.''
Umrl skladatelj Wladyslaw Szpilman
09. 07. 2000 13.57
V 88. letu starosti je umrl poljski skladatelj judovskega rodu Wladyslaw Szpilman, čigar šansoni in filmska glasba so priljubljeni po vsej Poljski. Szpilman se je še pred nedavnim odločil, da se bo vrnil na Poljsko, kjer naj bi z znanim poljskim režiserjem Romanom Polanskim posnel film o svojem življenju v času druge svetovne vojne. Skladatelj, ki je bil ena izmed žrtev holokavsta, je vedno poudarjal, da mu je glasba rešila življenje.
Spielberg bo posnel film o Ani Frank
17. 05. 2000 18.43
Hollywoodski režiser in producent Steven Spielberg bo posnel film o zgodbi Ane Frank.
Predstavitev knjige Holokavst
09. 05. 2000 18.35
Inštitut za civilizacijo in kulturo (ICK) je danes predstavil knjigo nemškega avtorja Wolfganga Benza z naslovom Holokavst, knjigo o usodi milijonov Judov in drugih v nacističnih koncentracijskih taborišč po vsej Evropi. Izdajo knjige je s finančno podporo omogočilo ministrstvo za kulturo, pomagali pa so tudi revija Svobodna misel, Zveza združenih borcev in predstavniki judovske skupnosti.
Objavljena imena lastnikov računov
08. 05. 2000 21.24
Britanske banke so na internetu danes objavile imena 13.000 žrtev holokavsta in drugih oseb, za katere domnevajo, da so jim britanske oblasti med drugo svetovno vojno zamrznile bančne račune.
Spomin na žrtve holokavsta
02. 05. 2000 19.08
Po vsem Izraelu so danes v spomin šestih milijonov žrtev holokavsta za dve minuti prižgali sirene.
Na Češkem prepovedali gibanje obritoglavcev
01. 04. 2000 20.37
Češki notranji minister Vaclav Grulič je prepovedal desničarsko gibanje Nacionalno zavezništvo. Socialdemokrat je danes odločitev obrazložil z nenehnimi kršitvami zakona s strani te organizacije obritoglavcev.
Papež končal romanje v Sveti deželi
26. 03. 2000 20.15
Papež Janez Pavel II. je v nedeljo končal šestdnevno romanje v Sveti deželi, med katerim je izrazil obžalovanje zaradi antisemitizma in zločinov nad Judi, ki so jih v zgodovini zagrešili kristjani. Palestincem je priznal pravico do lastne države, vse na območju živeče narode pa je pozval k razumevanju in sodelovanju.
Papež obiskal Jeruzalem
24. 03. 2000 14.32
Papež Janez Pavel II. je četrti dan svojega popotovanja po Bližnjem vzhodu obiskal Jeruzalem. Tam je najprej odšel na goro Sion, kjer je Kristus imel zadnjo večerjo, potem pa se je sestal z dvema vrhovnima rabinoma in z izraelskim predsednikom Weizmanom. Največje pozornosti pa je bil deležen papežev obisk spomenika žrtvam holokavsta.
Papež obiskal spomenik holokavstu
23. 03. 2000 18.44
Papež Janez Pavel II. je ob obisku spomenika žrtvam holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu izrazil globoko obžalovanje zaradi antisemitizma in preganjanja Judov s strani kristjanov v zgodovini. Sveti oče je poudaril, da nihče ne bi smel pozabiti zločina nad Judi. V nasprotju z izraelskimi pričakovanji pa papež ni zavzel stališča do spornega molka Vatikana v času nacističnih zločinov.
Prodi obsodil sobotni napad na Jospina
29. 02. 2000 08.57
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je včeraj v Jeruzalemu obsodil sobotni napad na francoskega premiera Lionela Jospina, ki so ga palestinski študenti obmetavali s kamenjem, potem ko je napade Hezbolaha na jugu Libanona označil za terorizem.
V dunajski operi razstava o žrtvah nacizma
26. 02. 2000 17.20
V dunajski nacionalni operi bo od 6. do 27. marca potekala razstava v spomin na žrtve holokavsta iz vrst nemških in avstrijskih igralk in igralcev. Eno izmed sporočil omenjene razstave je, da ''svobodne umetnosti niso varovale besede, temveč spomini na grozote iz preteklosti, ki se ne smejo ponoviti''. Razstava je do sedaj gostovala že v 50 nemških mestih, od leta 1993 pa jo je obiskalo več kot milijon ljudi.
Sporne besede na Švedskem
15. 02. 2000 21.05
Nastop predsednika države Milana Kučana na mednarodni konferenci ob počastitvi spomina na holokavst nad Judi med drugo svetovno vojno ni ostal brez domačega odziva. Pobudniki gibanja za državljansko spravo so Kučanu očitali, da je v svojem govoru v Stockholmu povojne množične poboje opravičeval kot kazen za zločine, storjene med holokavstom.
Haider še vedno povzroča zmedo
13. 02. 2000 09.20
Pred avstrijskim veleposlaništvom v Budimpešti se je včeraj zbralo več kot 1000 privržencev madžarske skrajne desnice, ki so demonstrirali v podporo vodji avstrijskih svobodnjakov Joergu Haiderju. Demonstranti, ki so Haiderja označili za zaščitnika demokracije, so kritizirali predvsem stališče štirinajsterice držav EU do vstopa svobodnjakov v novo avstrijsko vlado. Medtem so v obeh največjih avstralskih mestih Sydneyu in Melbournu potekale demonstracije proti novi avstrijski vladi. Pred avstrijskim konzulatom v Sydneyu se je zbralo 150 ljudi, med njimi tudi preživeli holokavsta, ki so od avstralskih oblasti zahtevali, naj izženejo avstrijskega generalnega konzula. V Melbournu pa je 100 demonstrantov zahtevalo, naj novoimenovani avstralski veleposlanik na Dunaju ne odpotuje v Avstrijo.
Roman Polanski bo posnel film o holokavstu
30. 01. 2000 19.39
Filmski ustvarjalec Roman Polanski se pripravlja na snemanje filma o življenju poljskega skladatelja judovskega rodu Wladyslawa Szpilmana pod nemško okupacijo Poljske med letoma 1939 in 1945.
Končan mednarodni forum o holokavstu
28. 01. 2000 20.49
V Stockholmu se je danes končal mednarodni forum o holokavstu, ki se ga je udeležilo približno 600 visokih državnih predstavnikov in strokovnjakov iz 45 držav, med njimi Slovenije.
V Nemčiji Dan spomina na žrtve nacizma
27. 01. 2000 14.36
V Nemčiji danes obeležujejo Dan spomina na žrtve nacizma. Šestih milijonov Judov, ki so bili ubiti v času nacizma, se bodo simbolično spomnili z začetkom gradnje osrednjega spominskega centra žrtvam holokavsta v Berlinu. Slovesnosti se bo udeležil tudi nemški kancler Gerhard Schroeder. Žrtev so se spomnili tudi na posebnem zasedanju parlamenta.
Kučan na forumu o holokavstu
27. 01. 2000 13.53
Predsednik republike Milan Kučan je v svojem govoru na mednarodnem forumu o holokavstu, ki se danes nadaljuje v Stockholmu, poudaril, da grozote holokavsta ne smejo nikoli izginiti iz spomina in da je treba prihodnje generacije izobraževati o njem. Spregovoril pa je tudi o odločenosti Slovenije, da ne bo privolila v morebitne zahteve po reviziji povojnih sporazumov.