holokavsta
Spominske slovesnosti za žrtve holokavsta
13. 04. 1999 21.22
V spomin na šest milijonov Judov, ki so umrli v holokavstu, so v številnih mestih v Izraelu in v Evropi potekale slovesnosti, na katerih so javno prebirali imena žrtev.
Iz Auschwitza krenil 11. pohod preživelih
13. 04. 1999 17.01
Na enajstem pohodu preživelih se je pred nekdanjim nacističnim taboriščem v Auschwitzu v spomin na žrtve holokavsta danes zbralo približno 1500 mladih Judov z vsega sveta in letos prvič tudi 300 mladih Poljakov in poljskih Judov.
Izrael nadaljuje spominske slovesnosti v spomin na žrtve holokavsta
13. 04. 1999 11.00
V Izraelu se danes nadaljujejo spominske slovesnosti v spomin na šest milijonov Judov, žrtev holokovsta.
Jutri dan spomina na žrtve holokavsta
12. 04. 1999 20.07
Antisemitizem v svetu se je lani okrepil, vendar pa je število resnih incidentov lani ostalo enako kot leto poprej, je zapisano v letnem poročilu o antisemitizmu, ki ga je danes objavila univerza v Tel Avivu. Sicer pa se bo svet jutri s številnimi slovesnostmi spominjal žrtev holokavsta.
Izrael ogorčen zaradi podpore EU palestinski državi
26. 03. 1999 16.57
Izrael je danes z veliko mero ogorčenosti odgovoril na podporo Evropske unije ustanovitvi palestinske države.
Podelili Goethejeve medalje 1999
23. 03. 1999 14.02
Goethejev institut iz Weimarja je tudi letos podelil Goethejeve medalje za prispevek k mednarodni kulturni izmenjavi in k negovanju nemškega jezika na tujem. Dobili so jo izraelski umetnik Dani Karavan, ki je v več nemških mestih postavil skulpture s temo holokavsta in strpnosti, župan Palerma Leoluca Orlando, ki je posredoval za ohranitev lokalnega oddelka Goethejevega instituta, romunski zunanji minister Gabriel Plesu, češki pesnik Jiri Grusa, podpisnik listine 77, in francoski pisec Michel Bataillon.
Holokavst na drugačen način
16. 02. 1999 13.04
Berlinski filmski festival se letos ukvarja predvsem s holokavstom, vendar pa po besedah španskega režiserja Fernanda Truebe, ki se festivala udeležuje s komedijo ''Dekle tvojih sanj'', bi 50 let od Hitlerjeve vladavine moralo biti dovolj časa, da na to tematiko lahko gledamo že s kančkom patosa in humorja. O tem nam najbolje priča tudi film ''Življenje je lepo'' italijanskega režiserja Roberta Benignina, ki kljub humornemu žanru pri prikazu holokavsta, pri gledalcu pušča grenak priokus in solze.
Severna Koreja pripravljena na jedrsko vojno z ZDA
23. 01. 1999 12.19
Severna Koreja je obtožila ZDA, da potiska korejski polotok na rob jedrske vojne. ''Končni cilj ameriških vojnih hujskačev je, da potlači korejski socialistični sistem z jedrskimi napadi'', navaja komentar v severnokorejskem časopisu Rodong Sinmun in navaja, da če ZDA ne bodo spremenile politike, bo gotovo sledil ''oboroženi spor, kar pomeni jedrsko vojno''.
Deutsche Bank vztraja pri prevzemu
10. 12. 1998 08.07
Deutsche Bank kljub nasprotovanjem iz ZDA, povezanim z ravnanjem te nemške banke v času holokavsta, vztraja pri prevzemu ameriškega Bankers Trusta. Finančni upravnik države New York Alan Hevesi je zaradi tožb, ki so proti Deutsche Bank vložene zaradi njene vloge v času nacističnega režima, zahteval preložitev združitve obeh bančnih ustanov, k razjasnitvi njenega ravnanja pa je pozval tudi predsednik Judovskega svetovnega kongresa Edgar Bronfman. Vodstvo Deutsche Bank pa je v zvezi s tem poudarilo, da nemške banke iščejo rešitev za omenjene tožbe. Soglasje k prevzemu Bankers Trusta morata posredovati še ameriška centralna banka in newyorški nadzorni organ.
Švicarske banke kljub svetovnim krizam optimistične
25. 11. 1998 08.25
Tradicionalno stabilne švicarske banke so letos v luči krize na svetovnih finančnih trgih doživele zelo živahno in predvsem zelo naporno leto, vendar pričakujejo analitiki v letu 1999 mirnejši potek dogodkov in v celoti večje dobičke. Za začetek sta morala letos Credit Suisse Group in novo nastali gigant UBS AG, ki združuje nekdanji Union Bank of Switzerland in Swiss Bank Corp., preživelim in sorodnikom žrtev holokavsta v izogib drugim sankcijam in več milijard vredni tožbi v ZDA plačati 1,25 milijarde dolarjev zaradi krivic in grehov iz druge svetovne vojne. Poročila o združitvi Credit Suisse z Deutsche Bank so potem poleti njene delnice pognale v višine, vendar je Credit Suisse hkrati občutno prizadela finančna kriza v Rusiji, ker je banka glavni vir posojil ruskim podjetjem. Kljub težavam bodo banke tudi letos zabeležile dobiček v pričakovani višini 2,3 milijarde dolarjev, v evropski monetarni uniji pa bo, kot pravijo švicarski strokovnjaki, za švicarske banke, ki niso nacionalno orientirane kot večina drugih evropskih bank, kopica poslovnih priložnosti.
Herzog na obisku v Izraelu
16. 11. 1998 11.45
Nemški predsednik Roman Herzog se je med svojim drugim uradnim obiskom v Izraelu zavzel za večji evropski vpliv na bližnjevzhodni mirovni proces. Herzog, ki je danes prispel v Izrael, bo v torek najprej odpotoval na Palestinska avtonomna ozemlja, nato pa še v Jordanijo.
Generali umaknil ponudbo za odškodnino žrtvam holokavsta
22. 09. 1998 14.23
Italijanska zavarovalnica Generali je umaknila svojo ponudbo za izplačilo odškodnine potomcem žrtev holokavsta v višini 100 milijonov dolarjev. Koncern se je za ta korak odločil, ker nasprotna stran doslej ni izrazila soglasja s predlogom, ki so ga predstavili sredi avgusta v New Yorku, je danes v Trstu povedal predstavnik podjetja.
Švicarska narodna banka ne bo plačala judovskim tožnikom
18. 08. 1998 12.25
Švicarska narodna banka ne bo sodelovala pri denarni poravnavi judovskim žrtvam holokavsta, o katerem sta se sporazumeli velebanki Credit Suisse in UBS, je za današnjo izdajo Berner Zeitung dejal predsednik bančnega sveta Jakob Schoenenberger. ''Pogajanja poslovnih bank se nas ne tičejo, udeležba narodne banke pri denarni poravnavi ne pride v poštev.''
Slika je našla svoje mesto
17. 08. 1998 13.16
Družina dveh žrtev holokavsta in inštitut za umetnost iz Chicaga sta se sporazumela o delitvi lastništva dragocene slike. S tem se je končalo petdestletno prizadevanje družine, da bi ji vrnili sliko. Družina Goodmanovih, ki so potomci Friedricha in Louise Gutmann, bo delila lastništvo slike Edgarja Degasa, naslovljeno Pokrajina z dimnikom, s farmacevtskim milijonarjem Danielom C. Searlom. Vrednost slike ocenjujejo na 1,1 milijona dolarjev. Družina Gutmann, ki je bila lastnica slike pred drugo svetovno vojno, trdi, da so sliko iz skladišča v Parizu ukradli nacisti. Louise in Friedrich Gutmann sta umrla leta 1940 v koncentacijskem taborišču. Po vojni se je slika znašla v rokah Searla, ki jo je leta 1987 v New Yorku kupil od trgovca z umetninami. Pravdanje se je začelo potem, ko je Simon Goodman leta 1995 v knjigi Degasovih del zasledil zapis o omenjeni sliki.
Zgodovinski sporazum med švicarskimi bankami in Judi
13. 08. 1998 11.29
Švicarske banke bodo judovski skupnosti v prihodnjih treh letih izplačale 1,25 milijarde dolarjev odškodnine za v obdobju holokavsta zaplenjeno zlato in denar. Judje po vsem svetu pozdravljajo zgodovinski sporazum, ki so ga po triletnih pogajanjih na sodišču v newyorškem Brooklynu ponoči sklenili švicarski zasebni banki Credit Suisse in Švicarska bančna unija ter Svetovni judovski kongres in s katerim se je Švica izognila gospodarskim kaznim, s katerimi so ji resno zagrozile ZDA.
Spielbergov projekt 50.000 pogovorov s preživelimi holokavsta skoraj končan
30. 07. 1998 07.44
Ameriški režiser Steven Spielberg bo kmalu končal projekt, ki ga je začel pred štirimi leti po uspešnici Schindlerjev seznam. Namerava namreč posneti 50.000 pogovorov s preživelimi holokavsta. Doslej so opravili že 46.600 pogovorov s preživelimi žrtvami nacističnega pregona Judov med drugo svetovno vojno oz. za 100.000 ur filmskega traku.
Romi zahtevajo od Nemčije izplačilo odškodnine
08. 04. 1998 17.18
Mednarodna zveza Romov je danes od nemške vlade zahtevala izplačilo odškodnine za nacističnega preganjanja Romov med drugo svetovno vojno. Predstavnik Mednarodne zveza Romov pri Združenih narodih v Ženevi Fred Hoffmann-Reinhardt je na svetovni dan Romov poudaril, da je bilo v času Tretjega Reicha ubitih več sto tisoč Romov. Nemška vlada bi zato morala javno priznati genocid nad Romi in na osnovi tega žrtvam plačati denarno odškodnino. Predlagal je tudi, da bi pri gradnji spomenika v spomin na žrtve holokavsta v Berlinu upoštevali tudi trpljenje Romov. Nemškemu pisatelju Guenterju Grassu je Mednarodna zveza Romov izročila zlato medaljo za zasluge na področju romske kulture.
Ulmanisovo opravičilo zaradi sodelovanja Latvijcev v genocidu Judov
24. 02. 1998 12.32
Latvijski predsednik Guntis Ulmanis se je ob začetku tridnevnega obiska v Izraelu opravičil zaradi sodelovanja njegovih rojakov v genocidu Judov med II. svetovno vojno.
Po najdbi bunkerja možna ustavitev gradnje spomenika žrtvam holokavsta
27. 01. 1998 16.38
Odkritje bunkerja v vladni četrti v Berlinu, za katerega domnevajo, da je bil Goebbelsov, utegne biti razlog za ustavitev gradnje bodočega spomenika žrtvam holokavsta. "Razmišljamo o odredbi o takojšnji ustavitvi gradnje," je povedal predstavnik službe za spomeniško varstvo Helmut Engel.
Tudi nemški vojni zločinci na seznamu lastnikov bančnih računov v švicarskih bankah
04. 12. 1997 00.00
Simon Wiesenthal je v Los Angelesu izjavil, da je na seznamu lastnikov bančnih računov, za katerimi se je izgubila sled in nimajo dedičev, ki ga je 29. oktobra objavila Zveza švicarskih bančnikov, tudi 52 imen domnevnih nacističnih vojnih zločincev. Na seznamu, ki so ga švicarske banke objavile zaradi obtožb, da zavirajo vračanje premoženja žrtvam holokavsta, je več kot 14.000 imen švicarskih in tujih državljanov, ki od konca druge svetovne vojne niso zahtevali svojih hranilnih vlog v skupni vrednosti 17,8 milijonov švicarskih frankov.
Kaj se bo zgodilo z nacističnim zlatom?
02. 12. 1997 14.14
Britanski zunanji minister Robin Cook je v Londonu danes odprl mednarodno konferenco o zlatu, ki so ga zaplenili nacisti, in ob tem pozval k oblikovanju mednarodnega odškodninskega sklada za žrtve holokavsta. Velika Britanija bo v sklad nakazala 1,7 milijona dolarjev, ZDA pa štiri milijone dolarjev ob odprtju sklada in skupaj 25 milijonov v naslednjih treh letih, je obljubil namestnik ameriške zunanje ministrice Stuart Eizenstat. Izrael bo zahteval, naj s preostale 5,5 tone zaplenjenega zlata, vredne 68 milijonov dolarjev, pomagajo preživelim žrtvam holokavsta.