homopolitikus
Koronavirus in negotova prihodnost
16. 05. 2020 07.00
Negotovost je ključna beseda, ki jo je novi koronavirus naplavil na površje v trenutni globalni krizi. Občuti jo prav vsak posameznik, ki se sprašuje, kdaj bo spet vse po starem? Govorimo lahko tudi o epistemološki negotovosti, saj gre za negotovost glede dejstev in znanosti nasploh, ko govorimo o koronavirusu ter posledični globoki krizi, ki jo povzroča. Kriza, ki je danes zdravstvena, bo jutri gospodarska, a nato spet zdravstveno-gospodarska?
Panika – najsmrtonosnejši virus za demokacijo
09. 05. 2020 07.00
Če smo se opazovalci dogajanja zadnje dni kdaj prestrašili, kaj se je v naši državi zgodilo s politično kulturo, osnovnim bontonom komuniciranja in kaj bo po tednih, preživetih v strahu in negotovosti, dejansko postalo nova normalnost, smo bili po drugi strani hitro obveščeni, da je epidemija povzročila splošno stanje stresa, ki meje sprejemljivega očitno globoko pomika. A stres je kar za vse postal univerzalen izgovor, ne glede na vsebino našega greha – če smo prijavili soseda, ki je sveže prepleskal polovico hiše; če smo prejšnji teden stali v vrsti za hamburger in krompirček, pred dnevi pa smo bili prvi pred vrati salona za novo pričesko; če smo žalili, grozili in maltretirali nekoga, ki misli drugače od nas; če v našem kraju (ali javnem zdravstvenem zavodu) nismo želeli (ne mladih ne starih) okuženih s koronovirusom, ali pa če smo sprejemali napačne politične odločitve – bili smo pod stresom in biti nam mora odpuščeno.
Koronavirus in digitalna disrupcija
02. 05. 2020 07.00
"Vsaj 40 odstotkov vseh podjetij bo propadlo v naslednjih 10 letih, če ne bodo ugotovila, kako spremeniti celotno podjetje z namenom prilagajanja na nove tehnologije." (John Chambers, Cisco).
Kultura branja knjig
25. 04. 2020 06.00
V četrtek, 23. aprila, smo praznovali svetovni dan knjige. Gre za praznik pod okriljem Organizacije združenih narodov, namenjen pa je primarno promociji branja in založništva. Karantena, ki v Sloveniji vztraja že več kot mesec dni, je bila odlična priložnost za mnoge, da se lotijo te že skoraj pozabljene človeške aktivnosti, a raziskave večjega porasta bralcev knjig v tem obdobju ne zaznavajo. Zakaj ljudje opuščamo branje knjig, zakaj je to slabo in kako lahko obrnemo ta trend?
Koronavirus, kapitalizem in država
11. 04. 2020 07.00
Koronavirus je ohromil svetovni kapitalistični sistem. Države so skoraj povsod po svetu uvedle karanteno, prepoved zbiranja ljudi, samoizolacijo, ponekod celo izredne razmere. Kapitalistično gospodarstvo je posledično obstalo. Vsi ekonomisti, tako najbolj zagrizeni neoliberalni ekonomisti kot tudi (neo)keynesianci, so enotnega mnenja, da mora država v tej popolnoma novi situaciji prevzeti ključno vlogo za blažitev posledične krize in recesije, ki pa je v tem trenutku neizbežna. To se bo tudi zgodilo – države se bodo množično zadolževale z namenom rešiti kapitalizem.
Olimpijske igre: kdo vlada vladajočim?
04. 04. 2020 07.15
Po dolgotrajnem in skoraj otroško trmastem vztrajanju, da bodo Olimpijske igre 2020 v Tokiu potekale po prvotno zastavljeni časovnici, je Mednarodni olimpijski komite (MOK) 24. marca končno naznanil, da bodo igre prestavljene v leto 2021. Odločitev je potrdil tudi japonski premier Shinzo Abe, kljub temu, da so še teden nazaj predstavniki organizacijskega komiteja iz Tokia zanikali takšno možnost. Pozdravile so jo številne športne zveze in posamezni športniki po svetu, od katerih jih je kar nekaj tudi javno izrazilo ostro kritiko na predsednika MOK, Thomasa Bacha, ki je dajal močan (in utemeljen) vtis, da imajo sponzorske in televizijske pogodbe prednost pred zdravjem in varnostjo športnikov ter širše javnosti.
Česa me je naučila korona – izolacijski premisleki
28. 03. 2020 10.17
Dnevi, ki jih trenutno preživljamo, bodo v prihodnosti nedvomno predstavljali pomemben del zgodovine. Koronavirus, ki nas v strahu pred okužbo postavlja v povsem enak položaj (nihče od nas na okužbo ni imun), je v mesecih svojega širjenja po vseh kontinentih tega sveta, predvsem zahodnim družbam, pred oči pomolil tragične prizore različnih vrst neenakosti, od katerih smo zahodnjaki še pred tedni uspešno bežali.
Ko se svet ustavi
21. 03. 2020 07.52
Pandemija novega koronavirusa je zaustavila življenje v Sloveniji in Evropi, pa tudi drugod. Zaradi prekinjene ekonomske aktivnosti nam grozi (globalna) recesija, a poleg grožnje ta kriza predstavlja tudi priložnost, tako za posameznike kot za ekonomijo in državo. Nam bo uspelo to krizo končati kot zmagovalci?
Kako delujejo politične stranke?
14. 03. 2020 07.00
V svojem znamenitem delu Ekonomska teorija demokracije (1957) ameriški ekonomist Anthony Downs kot temeljno predpostavko jemlje izhodišče, da je poglavitna pomanjkljivost dotedanjega normativnega pogleda na demokracijo ta, da ni upošteval dimenzije ekonomsko-političnega delovanja.
8. marec: štiri ministrice, en virus in nič feministk
07. 03. 2020 07.00
Dnevi okoli mednarodnega praznika žensk – dneva, ko bi se morali opominjati na krhkost do danes priborjenega in še ne dokončanega projekta osvoboditve polovice človeštva izpod konstruirane ideje o naši manjvrednosti, so tokrat polni pomembnejših, tako imenovanih državotvornih tem. Poslušamo lahko o novo iznajdenih značilnostih demokratičnega političnega procesa, v katerem se besede kdaj lahko tudi snedejo, kot naj bi se tudi ljudje spreminjali.
Globalni spektakel ameriških volitev
26. 01. 2020 07.00
Ameriški predsednik Donald Trump bo medijske kolumne po svetu polnil še vsaj devet mesecev. 3. novembra bodo Američani odločali o morebitnem podaljšanju te dobe še za štiri leta, saj ob upoštevanju republikanske večine v senatu ne gre pričakovati, da bo proces odpoklica predsednika uspešno izpeljan do konca. Trump bo, kot vse kaže, znova kandidiral na regularnih volitvah za predsednika ZDA.
Papež, ne pridigaj, ali kako Salvini odpira (ne)osvojljivo fronto
30. 06. 2019 09.59
V začetku junija je Matteo Salvini za potrebe predvolilnega shoda pred lokalnimi volitvami v majhnem mestecu Foligno izjavil, da se počuti kot "oče 60 milijonov Italijanov". Ta izjava bi šla hitro v pozabo, če je župan Milana Giuseppe Sala ne bi ohranil pri življenju na način, da se je nanjo žolčno odzval. Dejal je, da Salvinija ne želi niti za strica, s tem pa je (ne)hote zgolj utrdil tezo, da Salvini v Folignu ni govoril kot politik, temveč kot verski vodja.