hrvaška
Balkanske države za sodelovanje
16. 05. 2001 00.00
Udeleženci ministrskega srečanja držav članic Procesa za sodelovanje držav JV Evrope so se danes v Tirani zavzeli za okrepitev sodelovanja držav v regiji in izrazili podporo suverenosti Makedonije. Albanski zunanji minister Paskal Milo je v otvoritvenem govoru odločno obsodil tudi nasilje in ekstremizem na območju. Makedonska zunanja ministrica Ilinka Mitreva, ki je opozorila, da se Makedonija sooča z napadi skupin oboroženih albanskih teroristov, ki prihajajo in imajo podporo na Kosovu, pa se je zavzela za nedotakljivost meja na Balkanu.
Zagrebačka banka v tujih rokah
16. 05. 2001 00.00
Nadzorni svet in uprava Zagrebačke banke sta odobrili prodajo 75 odstotkov delnic te hrvaške banke italijanski banki UniCredito in nemški zavarovalniški hiši Allianz. Prodajo 75 odstotkov delnic Zagrebačke banke konzorciju, ki ga sestavljata UniCredito in Allianz, morata tako odobriti še hrvaška in italijanska centralna banka, soglasje k prodaji delnic konzorciju pa mora dati tudi hrvaška državna agencija za zavarovanje hranilnih vlog in sanacijo bank ter tamkajšnja agencija za varstvo konkurence. Po pisanju hrvaškega tiska guverner hrvaške centralne banke Željko Rohatinski ni naklonjen prodaji Zagrebačke banke UniCreditu, ker bi tako tri vodilne hrvaške banke prešle v večinsko last italijanskega kapitala. UniCredito je namreč že lastnik Splitske banke, italijanska skupina Intesa, ki se namerava združiti z UniCreditom, pa ima večinski delež v Privredni banki. Končna odločitev o potrditvi prodaje Zagrebačke banke UniCreditu bo znana 3. junija, ko bo prva redna seja sveta hrvaške osrednje banke.
Račan obiskal Nato
16. 05. 2001 00.00
Hrvaški premier Račan je danes obiskal sedež zveze Nato v Bruslju, kjer je skušal predstaviti Hrvaško kot bodočo formalno članico zveze. Generalni sekretar Nata Robertson je po srečanju z Račanom povedal, da Nato podpira prizadevanja Hrvaške za članstvo v zavezništvu. Dodal je, da je odločenost hrvaške vlade za sodelovanje z mednarodno skupnostjo, še zlasti pa s haaškim sodiščem, nedvoumen dokaz hrvaške želje po pridružitvi evro-atlantski skupnosti.
Nadaljevanje pogajanj o nasledstvu
15. 05. 2001 00.00
Na Dunaju poteka nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Predstavniki petih naslednic se bodo na desetdnevnem srečanju skušali dogovoriti o okvirnem sporazumu, ki naj bi predstavljal podlago za dokončno razdelitev nasledstva. Vodja slovenskih pogajalcev Miran Mejak ni želel govoriti o pričakovanjih slovenske strani, je pa dejal, da se je tokratni krog začel zadovoljivo.
Dogovor o prednostnih nalogah
15. 05. 2001 00.00
Četrto plenarno srečanje prvega delovnega omizja Pakta stabilnost za Jugovzhodno Evropo, t.j. za demokratizacijo in človekove pravice, je bilo zelo uspešno, saj je 58 delegacij doseglo konsenz o prihodnjih usmeritvah, je danes v Portorožu povedal predsedujoči delovnega omizja, namestnik posebnega koordinatorja pakta stabilnosti Donald Kirsch. Delegacije so določile štiri prednostna področja delovanja: vračanje beguncev, mediji, medetnični odnosi in čezmejno sodelovanje ter izobraževanje in mladi.
Hrvaška o nasledstvu
12. 05. 2001 00.00
Pred ponedeljkovim začetkom novega kroga pogajanj med petimi naslednicami SFRJ o razdelitvi nekdanjega skupnega premoženja, je vodja hrvaške delegacije in predstavnik hrvaškega vladnega urada za nasledstvo Božo Marendić izrazil upanje, da se bodo strani čimprej uskladile glede sporazuma in pojasnil, da je za hrvaško stran predlog sporazuma povsem sprejemljiv. Na 11-dnevnih pogajanjih bodo pogajalci skušali doseči soglasje in sprejeti besedilo okvirnega sporazuma o sukcesiji, ki bi predstavljal tudi politično-pravni okvir za doseganje rešitve na posameznih področjih delitve premoženja.
V Bratislavi o širitvi Nata
12. 05. 2001 00.00
Ne smemo se spraševati, kaj lahko Evropa stori za nas, temveč kaj mi lahko storimo za Evropo, je dejal gostitelj konference, slovaški premier Mikulaš Dzurinda, v svojem uvodnem govoru. V sporočilu ameriške administracije je bila podpora širitve Nata jasno izražena. Slovenski premier Janez Drnovšek pa je ob tem povedal, da Nato še vedno nima pravega načrta za prihodnost, vendar bo moral vključevati širitev zavezništva.
Hrvaška bo Eberla izročila Italiji
03. 05. 2001 00.00
Hrvaški pravosodni organi bodo 30-letnega Simona Eberla, slovenskega državljana iz Slovenske Bistrice, ki je zaradi organiziranja ilegalnih prehodov državne meje zaprt v varaždinskem okrožnem zaporu, izročili italijanskim oblastem. Tako je namreč odločil hrvaški pravosodni minister Stjepan Ivanišević, pred tem pa je bila na hrvaškem vrhovnem sodišču zavrnjena Eberlova pritožba glede izročitve, je poročal Večernji list.
Obletnica operacije Blisk
01. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem se danes spominjajo šeste obletnice vojaške operacije Blisk, ki so jo hrvaške enote začele 1. maja leta 1995 in končale v 31 urah, 2. maja popoldan. V operaciji so hrvaške enote znova prevzele nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo med vojno v letih 1991-1995 zasedle enote nekdanje jugoslovanske vojske JNA in srbske paravojaške enote. V posredovanju je sodelovalo približno 7200 hrvaških vojakov in policistov. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Okučanih, te pomembne operacije za končanje vojne na Hrvaškem pa se bodo spomnili tudi v drugih krajih.
Veliko zanimanja za Špegljevo knjigo
29. 04. 2001 00.00
Najbolj brana knjiga na Hrvaškem ta hip so spomini upokojenega generala Martina Špeglja, v katerih opisuje začetek krvavega razpada nekdanje Jugoslavije. Špegelj trdi, da vojna na Hrvaškem ne bi trajala do leta 1995, če Tuđman ne bi izdal Slovenije.
Slovesnost v Jasenovcu
29. 04. 2001 00.00
V počastitev osvoboditve nekdanjega koncentracijskega taborišča Jasenovac so pri spomeniku Kamniti cvet priredili komemorativno slovesnost. Slovesnosti s kulturnim programom so se s polaganjem vencev in cvetja udeležili predstavniki narodov, katerih pripadniki so bili zaprti v največjem nacifašističnem taborišču na Balkanu, žrtvam pa je bila posvečena tudi maša. Hrvaški kulturni minister Antun Vujić je ob tej priložnosti povedal, da je spomenik v Jasenovcu opomin preteklosti za prihodnost. Slovesnosti naj bi se udeležila tudi delegacija nekdanjih slovenskih taboriščnikov.
Kandidatke o skupnih prizadevanjih
23. 04. 2001 00.00
Na Brdu pri Kranju danes poteka srečanje devetih kandidatk za članstvo v zvezi NATO ali takoimenovane Vilniuške skupine, udeležujejo pa se ga tudi predstavniki treh držav, ki so v zavezništvo vstopile v zadnjem krogu širitve. Kot opazovalka na srečanju sodeluje tudi Hrvaška. Udeležence srečanja je uvodoma pozdravil zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je poudaril je, da Vilnuška skupina igra pomembno vlogo v procesu širitve zveze NATO, s tovrstnimi srečanji pa želijo države kandidatke združiti svoja prizadevanja in opozoriti nase. Rupel je prav tako poudaril stališče Slovenije, da bi morala zveza NATO pri vsaki državi kandidatki posebej preučiti, ali ustreza kriterijem, in jo v zavezništvo sprejeti glede na njene zasluge.
Hrvaška odpovedala sestanek
21. 04. 2001 00.00
Komaj teden dni od dogovora slovenskega in hrvaškega premiera Janeza Drnovška in Ivice Račana, da se bo za reševanje vprašanja meje med državama vsak teden sestajala posebna mešana komisija, včeraj napovedanega sestanka ni bilo. Hrvaška stran ga je namreč v zadnjem hipu odpovedala. V Zagrebu dogodka niso posebej komentirali, člani slovenske diplomatske komisije pa so v sporočilu za javnost zapisali, da odpoved obžalujejo. Slovenska delegacija je izrazila upanje, da je do odpovedi s hrvaške strani v zadnjem trenutku prišlo zaradi tehtnih razlogov, saj je sama za pogovore s hrvaško stranjo ustrezno pripravljena in je, v skladu z dogovori, pravočasno izdelala vso potrebno dokumentacijo. Glede na dogovore na najvišji ravni o pospešenem tempu reševanja medsebojnih odprtih vprašanj, slovenska stran pričakuje, da bo hrvaška stran čimprej pripravljena na nadaljevanje strokovnih pogovorov in se v polni sestavi udeležiti dogovorjenih sestankov.
Jadranska liga tudi za vaterpoliste?
17. 04. 2001 00.00
Upravni odbor Vaterpolske zveze Črne Gore je na sestanku v Kotorju podprl idejo Hrvaške vaterpolske zveze (HVS) o ustanovitvi jadranske lige, v kateri bi sodelovalo deset klubov s področja nekdanje skupne države. Hrvaška in ZR Jugoslavija naj bi imela v ligi po štiri klube, Slovenija in Makedonija pa po enega. O mikavnem tekmovanju bo verjetno tekla beseda tudi na bližnjem zaključnem turnirju letošnje evropske lige 18. in 19. maja v Dubrovniku.
Kosteličeva vredna 2,80 kune
17. 04. 2001 00.00
Hrvaška alpska smučarka Janica Kostelič, zmagovalka letošnjega svetovnega pokala, je v svoji domovini dobila novo priznanje. Njen lik bo namreč na novi poštni znamki, ki jo je izdala hrvaška pošta. Potret slalomske kraljice ima nominalno vrednost 2,80 kune, znamka pa bo v prometu od 19. aprila.
Preiskava grobišča v Kninu
17. 04. 2001 00.00
Preiskovalci haaškega sodišča so v sodelovanju s predstavniki hrvaške vlade v Kninu začeli izkopavati trupla na tamkajšnjem pokopališču, da bi ugotovili dejansko število pobitih med hrvaško vojaško operacijo Nevihta leta 1995. Haaški preiskovalci bodo poskušali preveriti ali je grobnica izkopana v več slojih zato, da bi s tem prekrili dejansko število žrtev.
BiH izročila Abdićev dosje
16. 04. 2001 00.00
Oblasti v BiH so hrvaškim oblastem predale dosje Fikreta Abdića , v kateremu skušajo dokazati, da je Abdić storil vojne zločine med vojno v BiH v vlogi predsednika avtonomne pokrajine Zahodna Bosna. Dokument je zunanje ministrstvo BiH naslovilo na hrvaško zunanje ministrstvo, da bi se lahko na Hrvaškem začel postopek proti Abdiću, trdi sarajevski tisk. Hrvaška je namreč že pred časom zavrnila zahtevo oblasti v Sarajevu za izročitev Abdića z obrazložitvijo, da gre za hrvaškega državljana, obenem pa zagotovila, da je njegov sodni pregon možen, če bo na voljo dovolj dokazov.
Pogajanja o nasledstvu še deset let?
13. 04. 2001 00.00
Vodja jugoslovanske delegacije na pogajanjih o nasledstvu SFRJ Dobroslav Mitrović je danes v Beogradu dejal, da bi lahko pogajanja trajala še deset let, če ostale države naslednice ne bodo sprejele predloga ZRJ, da bi naslednicam nekdanje skupne države pripadle vse nepremičnine in drugo premoženje, ki se nahaja na njihovem ozemlju. Glede delitve zlata po ključu Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je Mitrović izrazil nezadovoljstvo ZRJ. Po njegovih besedah je bil najbolj ugoden izid zadnjih pogajanj v Bruslju za Hrvaško in Slovenijo, najmanj pa za ZRJ, BiH in Makedonijo. Zlato naj bi bilo na razpolago junija.
Konzulat Makedonije v Podgorici
13. 04. 2001 00.00
Makedonska vlada je za svojega prvega konzula v Podgorici imenovala dosedanjega visokega predstavnika ministrstva za notranje zadeve Rista Dimitrova in se tako pridružila skupini držav, ki so že odprle svoje konzulate v tej jugoslovanski republiki, je poročala srbska agencija FoNet.
Kombi čakal na uvoz
12. 04. 2001 00.00
Vohunski kombi, ki so ga Sloveniji včeraj vrnile hrvaške oblasti, je še vedno na Ministrstvu za obrambo. Vrnitev kombija je hrvaški premier Ivica Račan označil za dejanje dobre volje. Zdi pa se, kot da so se na slovenski strani "nepričakovanega darila" otepali. Zapletlo se je že na mejnem prehodu Obrežje, kjer naj bi kombi stal vsaj uro in pol. Hrvaška stran namreč ni napovedala, da bodo kombi pripeljali. Vozilo pa tudi ni bilo opremljeno po predpisih.
Kdaj maloobmejni sporazum s Hrvaško?
08. 04. 2001 00.00
Pred sredinim srečanjem slovenskega predsednika vlade Janeza Drnovška in njegovega hrvaškega kolega Ivice Račana se na Hrvaškem sprašujejo, kdaj bo Slovenija ratificirala maloobmejni sporazum. Pred srečanje se je o sporih med Slovenijo in Hrvaško razpisal tudi hrvaški časnik Vjesnik. Razrešitev že leta nerešenih vprašanj naj bi bila po mnenju časnika pomembna predvsem za Slovenijo, saj naj bi ta kot pogoj za sprejem v EU morala urediti odnose s sosedami. Vjesnikov komentator pravi, da vidi večino razlogov za zastoj v pogajanjih v razhajanjih slovenskih politikov. Še posebej pa opozarja na novo oviro v odnosih, ki bo nastala s članstvom Slovenije v Uniji in bo slovensko-hrvaška meja postala zunanja meja združene Evrope.
Aretirali 34 tihotapcev ljudi
07. 04. 2001 00.00
Hrvaška policija je včeraj aretirala 34 ljudi, za katere sumijo, da so vpleteni v nezakonito tihotapljenje ljudi. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik varaždinskega sodišča za 23 osumljencev danes že odredil pripor. Policija je po večmesečni akciji sicer ovadila 38 ljudi, vendar pa so trije osumljenci trenutno še vedno na begu, eden pa je že na prestajanju zaporne kazni. Po policijskih podatkih naj bi skupina osumljencev lani in v prvih treh letošnjih mesecih iz Hrvaške v Slovenijo nezakonito prepeljala približno 900 tujcev, pri tem pa naj bi si v povezavi s slovenskimi vodiči po policijskih ocenah pridobili tudi za približno 792.000 nemških mark nezakonitega premoženja.
SFOR zavzel Hercegovačko banko
06. 04. 2001 00.00
Mednarodne mirovne enote v Bosni in Hercegovini so davi prevzele nadzor nad mostarsko banko Hercegovačka, ki naj bi bila banka hrvaških nacionalistov v BiH. Več deset vojakov SFOR naj bi vkorakalo v poslopje sedeža banke in v druge podružnice banke v Mostarju. SFOR je po poročanju radia bosanskih Hrvatov med drugim vkorakal v podružnice Hercegovačke v krajih Grude, Medugorge, Vitez, Tomislavgrad, Široki Brijeg, Posušje, Ljubuski in Orašje oziroma v mestih, ki so pod nadzorom hrvaških nacionalistov.
Grki za skupno kandidaturo
03. 04. 2001 00.00
Grška nogometna zveza se zavzema za skupno kandidaturo s Turčijo za organizacijo nogometnega EP 2008. Za zdaj je zamisel še v povojih, grška nogometna zveza pa je za mnenje o skupni kandidaturi že zaprosila kulturno in športno ministrstvo. V Grčiji sta zaradi domnevnih nepravilnosti v novem športnem zakonu nogometna zveza in vlada sicer že več mesecev sprti, nedavna pogajanja med njima pa je sprožila šele Mednarodna nogometna zveza (FIFA) z grožnjo o izključitvi grških moštev iz mednarodnih tekmovanj.
Hrvaško pohištvo v Sloveniji
03. 04. 2001 00.00
V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Etnografskega muzeja Zagreb z naslovom Pohištvo na Hrvaškem - Etnološki pogled na notranjo ureditev doma. Razstavo je zasnovala kustosinja Zvjezdana Antoš. Večer je popestrila hrvaška folklorna skupina Lado.
Zagreb v celoti sodeluje s Haagom
02. 04. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je danes potrdil, da bo hrvaška vlada haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročila vse dokumente, ki se nanašajo na konkretne vojne zločine, storjene na ozemlju Hrvaške. "Samo z ugotavljanjem resnice in dejstev bomo najlažje obranili domovinsko vojno in ločili njeno bistvo od njenih redkih stranskih pojavov," je dejal Račan.
Popis prebivalstva na Hrvaškem
01. 04. 2001 00.00
Na Hrvaškem izvajajo redni popis prebivalstva, ki bo trajal prihodnja dva tedna. Zadnji popis je bil leta 1991, tokratni pa je prvi od razglasitve hrvaške samostojnosti. Prvi popis v samostojni Hrvaški bo stal približno 36 milijonov nemških mark. Hrvaška vlada je denar razdelila na tri državne proračune –
Aretacija Anića
31. 03. 2001 00.00
Hrvaška policija je v Splitu aretirala bosanskega Hrvata Miroslava Anića, ki ga je mednarodno sodišče za zločine storjene na tleh nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov med vojno v BiH med leti 1992 in 1995. Splitsko sodišče je za 30-letnega Anića že odredilo zapor. Policija pa z drugimi podrobnostmi ni postregla.
Nov carinski režim vstopa v Hrvaško
30. 03. 2001 00.00
Hrvaška carinska uprava bo v mesecu maju na mejnih prehodih, preko katerih v državo vstopa največ turistov, uvedla nov režim vstopa v državo, preko katerih v državo vstopa največ turistov, uvedla nov režim vstopa v državo. Tako bodo na mejnih prehodih Jelšane, Gruškovje in Obrežje po vzoru evropskega sistema uvedli rdeče in zelene pasove, na katere se bodo vozniki razvrščali odvisno od tega, ali vozijo v prtljažniku svojih avtomobilov blago, ki ga je potrebno ocariniti, ali ne. Da bi voznike seznanili z novostjo, so pripravili brošure v hrvaškem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku s podatki o tem, katero blago je dovoljeno vnesti v državo, o hrvaškem carinskem sistemu in mejnem režimu. Vozniki, ki bodo menili, da njihovega blaga ni potrebno cariniti in ne bodo vnesli blaga, vrednega več kot dovoljenih 300 kun na osebo, bodo mejo prestopili po zelenem pasu. Ker pričakujejo, da bodo po njem vozili večinoma le turisti, naj bi to močno zmanjšalo čakalne vrste v visoki turistični sezoni. Seveda pa to ne pomeni, da cariniki avtomobilov na tem pasu ne bodo pregledovali.
Robertson o širitivi NATA
30. 03. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je med obiskom na Poljskem izjavil, da se bo Severnoatlantska zveza o morebitni nadaljnji širitvi odločala oktobra prihodnje leto na vrhunskem zasedanju v Pragi. Poleg Slovenije za članstvo v zavezništvu poteguje še osem držav: Latvija, Litva Estonija, Slovaška, Hrvaška, Makedonija, Bolgarija in Romunija. George Robertson je med obiskom na Poljskem tudi pozdravil imenovanje novega ruskega obrambnega ministra Sergeja Ivanova. Ob tem je dejal, da je njegovo imenovanje ugodno z vidika odnosov med Moskvo in Severnoatlantskim zavezništvom. Še posebej je Robertson poudaril dejstvo, da je novi minister Sergej Ivanov prvi civilist na tem položaju v Rusiji. Ocenil ga je kot najbolj odprtega in najmanj dogmatičnega ruskega politika, s katerim se je srečal.