hrvaška
Naslednice so enakopravne
05. 06. 2001 00.00
Slovenska vlada bo sporazum o nasledstvu nekdanje SFRJ obravnavala do konca meseca, ko naj bi ga predstavniki petih držav naslednic tudi podpisali. Kot je dejal Mejak, je za Slovenijo pomembno, ker je uspela doseči, da je to sporazum enakopravnih naslednic, kar je zapisano tudi v preambuli sporazuma. Pogajalci se še vedno niso zednili pri vprašanju vračila dolga podružnic Ljubljanske banke, ki znaša okoli milijarde dolarjev. Mejak zatrjuje, da so hranilne vloge le zrno sukcesijske ''vroče kaše'', pogajalci pa so z njimi skušali prisiliti Slovenijo k pristanku na zanjo slabši sporazum. Edina možna rešitev je, tako Mejak, da vsaka država poskrbi za svoje varčevalce - za sporne hranilne vloge je namreč jamčila skupna država. S tem se strinjajo bosanski in makedonski pogajalci, Hrvaška pa je doslej poskrbela le za dve tretjini svojih varčevalcev. Mejak zavrača arbitražo in predlaga, naj države vrnejo dolg iz sredstev, ki jih bodo dobile pri delitvi premoženja.
SNS nasprotuje maloobmejnemu sporazumu
05. 06. 2001 00.00
Slovenska nacionalna stranka je 2. junija na ustavno sodišče vložila zahtevo po ponovni presoji sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, čeprav je ustavno sodišče pred kratkim ocenilo, da sporazum ni v nasprotju z ustavo. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je dejal, da so se za to odločili, ker se je sodišče opredelilo le do prvega člena sporazuma, po mnenju SNS pa je sporen 54. člen sporazuma, ki stalno mešano komisijo za mejo in vladi obeh pogodbenic pooblašča za sporazumno določitev pristojnih organov za izvajanje sporazuma na območjih, kjer meja ni določena, čeprav so te odločitve v pristojnosti DZ.
Nov režim na meji s Hrvaško
01. 06. 2001 00.00
Na hrvaških mejnih prehodih s Slovenijo v Bregani in Rupi ter na mejnem prehodu Goričane proti Madžarski so danes uvedli zelene in rdeče vozne pasove za osebni promet. S tem ukrepom naj bi v času turistične sezone pospešili promet in zmanjšali čakalne dobe na mejnih prehodih.
Aerodrom Portorož išče partnerja
31. 05. 2001 00.00
Občinski svet občine Piran je danes na seji, na kateri je obravnaval problematiko občinskega podjetja Aerodrom Portorož, menil, da trajno rešitev in sanacijo resnih likvidnostnih težav obmorskega letališča predstavlja prihod strateškega partnerja. V pripravi je pismo o nameri kot izhodišče za nadaljnje pogovore o morebitnem vstopu Aerodroma Ljubljana v portoroški Aerodrom, je povedal predsednik nadzornega sveta Aerodroma Portorož in občinski svetnik Janez Dereggi.
Obrtno podjetniški sejem v Kopru
31. 05. 2001 00.00
Na 8. mednarodnem obrtno podjetniškem sejmu Primorski sejem se bo med 31. majem in 3. junijem na več kot 6000 kvadratnih metrov pokritih in odprtih razstavnih površin koprske športne dvorane Bonifika predstavilo 200 razstavljalcev, med njimi tudi 30 neprofitnih organizacij. Na sejmu so potrdile udeležbo tri koprske pobratene ob čine, italijanska Ferrara, hrvaška Buzet in slovaška Žilina, katerih predstavniki se bodo na sejmu sestali z domačimi podjetniki in obrtniki na različnih poslovnih srečanjih. Direktor podjetja Primorski sejem Matjaž Turk je napovedal, da bo letošnji regijski razstavno-prodajni sejem odprl predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah.
Tretja peticija za mejo v Istri
28. 05. 2001 00.00
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri (CDSMI) zahteva, da se pravična meja med Slovenijo in Hrvaško utemeljuje z vsemi dokazili, saj je pri predvideni mednarodni arbitraži pomembno, da predstavimo vse argumente, ki lahko vplivajo na ugodne odločitve, je na novinarski konferenci v Izoli povedal predsednik CDSMI Frane Goljevšček. Predsednik CDSMI, slednja šteje 150 članov, je predstavil tudi peticijo številka 3, v kateri so našteta dejstva, za katera menijo, da jih mora slovenska politika in diplomacija predstaviti mednarodni arbitraži, da bo lahko razsodila o poteku pravične meje.
Dosegli dogovor o nasledstvu
27. 05. 2001 00.00
Tako mednarodno pogajalski posrednik sir Arthur Watts kot predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritch, ki je bil tokrat navzoč pri pogajanjih, sta 25. maj, nekdanji dan mladosti, označila za zgodovinski. Arthur Watts je dejal: "To je prvi sporazum vseh petih držav po razpadu nekdanje skupne države. Gre za pomemben korak, ki vodi k izboljšanju medsebojnih odnosov."
Simoniti v Splitu
25. 05. 2001 00.00
V Splitu se je začel sestanek ministrskega sveta Jadransko-jonske pobude (JJP), ki se ga udeležuje tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Simoniti. Ministrskemu sestanku predseduje hrvaški zunanji minister Tonino Picula, udeležujejo pa se ga tudi visoki predstavniki Italije, BiH, Grčije, ZRJ in Albanije. Ob tej priložnosti bo vodenje pobude od Hrvaške prevzela Grčija.
Granić v Sloveniji
24. 05. 2001 00.00
Na povabilo predsednika komisije državnega zbora za evropske zadeve Lojzeta Peterleta se na obisku v Sloveniji mudi predsednik odbora za evropske integracije hrvaškega sabora Mate Granić. Ko je govoril o odnosih med državama, je nekdanji hrvaški zunanji minister dejal, da bi lahko vsa odprta vprašanja rešili s pogajanji. Mednarodna arbitraža pa naj bi bila le skrajna rešitev.
Sodelovanje s hrvaško policijo
23. 05. 2001 00.00
Dosedanje sodelovanje slovenske in hrvaške policije ter priprave v času turistične sezone, sta bili temi pogovora na srečanju med vodstvi slovenske in hrvaške policije, ki poteka v Kopru pod vodstvom obeh generalnih direktorjev, Marka Pogorevca in Ranka Ostojića.
Pro Plus pri Jadranski ligi
23. 05. 2001 00.00
Predstavnik Jadranske lige, Rado Lorbek in predstavnik podjetja Pro Plus, generalni direktor Marjan Jurenec, sta zaključila razgovore o sodelovanju v projektu Jadranske liga, pri čemer bo Pro Plus skrbel za produkcijo, trženje in promocijo lige.
Terme Čatež želijo na Hvar
22. 05. 2001 00.00
Terme Čatež naj bi odkupile večinski delež hrvaškega sklada za privatizacijo v hotelsko-turističnem podjetju Sončni Hvar. Direktor za finance in marketing v čateškem turističnem podjetju Matjaž Tavčar je povedal, da je hrvaška vlada dovolila njihovim strokovnjakom pregledati poslovanje Sončnega Hvara ter da bodo ponudbo za nakup posredovali do konca tega meseca.
Pogajanja o nasledstvu zastala
22. 05. 2001 00.00
Na pogajanjih o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki potekajo na Dunaju, je prišlo do zastoja. Poleg razhajanja med pogajalci glede vprašanja hranilnih vlog, je sporen tudi predlog mednarodnega posrednika Arthurja Wattsa o arbitraži v primeru neuspeha pogajanj.
HDZ zmagala v 15 županijah
22. 05. 2001 00.00
Po delnih uradnih izidih, ki jih je objavila hrvaška državna volilna komisija, je na nedeljskih lokalnih volitvah opozicijska Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) posamezno zmagala v 15 od skupno 20 županij. Vladajoča Socialdemokratska stranka (SDP) je največ glasov dobila v Zagrebu in še dveh županijah, medtem ko sta njeni koalicijski partnerki Hrvaška kmečka stranka (HSS) in Istrski demokratični zbor (IDS) zmagali v dveh oziroma v eni županiji.
Incident na Jorasovem domu
21. 05. 2001 00.00
Hrvaški policisti so v ponedeljek popoldne odstranili slovensko zastavo s hiše Joška Jorasa, ki stoji na spornem ozemlju ob še nedoločeni hrvaško-slovenski meji. Slovensko zunanje ministrstvo, ki se je na incident odzvalo, zadevo še preučuje. Slovenija pričakuje, da se bo Hrvaška vzdržala vseh dejanj, ki po nepotrebnem zapletajo in ovirajo prizadevanja za rešitev odprtih dvostranskih vprašanj, vključno z vprašanjem določitve meje med državama. Slovenska stran se namreč dosledno drži dogovora o izogibanju incidentom in takšno ravnanje pričakuje tudi od Hrvaške.
Čokova za sodelovanje med univerzami
19. 05. 2001 00.00
V Pragi so zaključili dvodnevno konferenco ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, na kateri je 29 evropskih ministrov iz držav podpisnic t.i. bolonjske deklaracije pregledalo njeno uresničevanje. V junija 1999 sprejeti bolonjski deklaraciji so začrtali smeri razvoja evropskega visokega šolstva s ciljem do leta 2010 z medsebojnim sodelovanjem izgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor. Praškega vrha se je z delegacijo udeležila tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok, saj je Slovenija podpisnica omenjene deklaracije. Čokova je komunike, v katerem so začrtali nadaljnji razvoj bolonjskega procesa, in so ga sprejeli s konsenzom, označila za dober korak naprej na tem področju.
O reševanju vprašanj s Slovenijo
18. 05. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je prepričan, da bosta Slovenija in Hrvaška do začetka junija dosegli napredek pri reševanju odprtih vprašanj. Strokovnjaki se redno sestajajo in dogovarjajo, je povedal Picula, ni pa želel povedati, pri katerih odprtih vprašanjih je bil dosežen napredek.
Pogajanja o nasledstvu brez dogovorov
17. 05. 2001 00.00
Na novem krogu pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ na Dunaju po besedah vodje slovenske delegacije Mirana Mejaka do pravih dogovorov še ni prišlo, odprli pa so skoraj že vsa vprašanja okvirnega sporazuma o nasledstvu. Povsem nova vprašanja, ki ga Slovenija ni pričakovala so na pogajanjih odprli pri vprašanju pridobljenih pravic. Mejak je povedal, da so v okviru tega vprašanja odprli vprašanje hranilnih vlog na celotnem območju nekdanje Jugoslavije. Teh vlog namreč ni mogoče izplačati iz deviznih rezerv nekdanje Narodne banke Jugoslavije, ker ta sredstva ne zadostujejo. Mejak je ob tem ponovil stališče Slovenije, da je "teritorialno pokrila svoje varčevalce" in da se je za drugo potrebno dogovoriti, vendar ne na škodo in v breme Slovenije.
Zagrebačka banka v tujih rokah
16. 05. 2001 00.00
Nadzorni svet in uprava Zagrebačke banke sta odobrili prodajo 75 odstotkov delnic te hrvaške banke italijanski banki UniCredito in nemški zavarovalniški hiši Allianz. Prodajo 75 odstotkov delnic Zagrebačke banke konzorciju, ki ga sestavljata UniCredito in Allianz, morata tako odobriti še hrvaška in italijanska centralna banka, soglasje k prodaji delnic konzorciju pa mora dati tudi hrvaška državna agencija za zavarovanje hranilnih vlog in sanacijo bank ter tamkajšnja agencija za varstvo konkurence. Po pisanju hrvaškega tiska guverner hrvaške centralne banke Željko Rohatinski ni naklonjen prodaji Zagrebačke banke UniCreditu, ker bi tako tri vodilne hrvaške banke prešle v večinsko last italijanskega kapitala. UniCredito je namreč že lastnik Splitske banke, italijanska skupina Intesa, ki se namerava združiti z UniCreditom, pa ima večinski delež v Privredni banki. Končna odločitev o potrditvi prodaje Zagrebačke banke UniCreditu bo znana 3. junija, ko bo prva redna seja sveta hrvaške osrednje banke.
Račan obiskal Nato
16. 05. 2001 00.00
Hrvaški premier Račan je danes obiskal sedež zveze Nato v Bruslju, kjer je skušal predstaviti Hrvaško kot bodočo formalno članico zveze. Generalni sekretar Nata Robertson je po srečanju z Račanom povedal, da Nato podpira prizadevanja Hrvaške za članstvo v zavezništvu. Dodal je, da je odločenost hrvaške vlade za sodelovanje z mednarodno skupnostjo, še zlasti pa s haaškim sodiščem, nedvoumen dokaz hrvaške želje po pridružitvi evro-atlantski skupnosti.
Balkanske države za sodelovanje
16. 05. 2001 00.00
Udeleženci ministrskega srečanja držav članic Procesa za sodelovanje držav JV Evrope so se danes v Tirani zavzeli za okrepitev sodelovanja držav v regiji in izrazili podporo suverenosti Makedonije. Albanski zunanji minister Paskal Milo je v otvoritvenem govoru odločno obsodil tudi nasilje in ekstremizem na območju. Makedonska zunanja ministrica Ilinka Mitreva, ki je opozorila, da se Makedonija sooča z napadi skupin oboroženih albanskih teroristov, ki prihajajo in imajo podporo na Kosovu, pa se je zavzela za nedotakljivost meja na Balkanu.
Dogovor o prednostnih nalogah
15. 05. 2001 00.00
Četrto plenarno srečanje prvega delovnega omizja Pakta stabilnost za Jugovzhodno Evropo, t.j. za demokratizacijo in človekove pravice, je bilo zelo uspešno, saj je 58 delegacij doseglo konsenz o prihodnjih usmeritvah, je danes v Portorožu povedal predsedujoči delovnega omizja, namestnik posebnega koordinatorja pakta stabilnosti Donald Kirsch. Delegacije so določile štiri prednostna področja delovanja: vračanje beguncev, mediji, medetnični odnosi in čezmejno sodelovanje ter izobraževanje in mladi.
Nadaljevanje pogajanj o nasledstvu
15. 05. 2001 00.00
Na Dunaju poteka nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Predstavniki petih naslednic se bodo na desetdnevnem srečanju skušali dogovoriti o okvirnem sporazumu, ki naj bi predstavljal podlago za dokončno razdelitev nasledstva. Vodja slovenskih pogajalcev Miran Mejak ni želel govoriti o pričakovanjih slovenske strani, je pa dejal, da se je tokratni krog začel zadovoljivo.
V Bratislavi o širitvi Nata
12. 05. 2001 00.00
Ne smemo se spraševati, kaj lahko Evropa stori za nas, temveč kaj mi lahko storimo za Evropo, je dejal gostitelj konference, slovaški premier Mikulaš Dzurinda, v svojem uvodnem govoru. V sporočilu ameriške administracije je bila podpora širitve Nata jasno izražena. Slovenski premier Janez Drnovšek pa je ob tem povedal, da Nato še vedno nima pravega načrta za prihodnost, vendar bo moral vključevati širitev zavezništva.
Hrvaška o nasledstvu
12. 05. 2001 00.00
Pred ponedeljkovim začetkom novega kroga pogajanj med petimi naslednicami SFRJ o razdelitvi nekdanjega skupnega premoženja, je vodja hrvaške delegacije in predstavnik hrvaškega vladnega urada za nasledstvo Božo Marendić izrazil upanje, da se bodo strani čimprej uskladile glede sporazuma in pojasnil, da je za hrvaško stran predlog sporazuma povsem sprejemljiv. Na 11-dnevnih pogajanjih bodo pogajalci skušali doseči soglasje in sprejeti besedilo okvirnega sporazuma o sukcesiji, ki bi predstavljal tudi politično-pravni okvir za doseganje rešitve na posameznih področjih delitve premoženja.
Hrvaška bo Eberla izročila Italiji
03. 05. 2001 00.00
Hrvaški pravosodni organi bodo 30-letnega Simona Eberla, slovenskega državljana iz Slovenske Bistrice, ki je zaradi organiziranja ilegalnih prehodov državne meje zaprt v varaždinskem okrožnem zaporu, izročili italijanskim oblastem. Tako je namreč odločil hrvaški pravosodni minister Stjepan Ivanišević, pred tem pa je bila na hrvaškem vrhovnem sodišču zavrnjena Eberlova pritožba glede izročitve, je poročal Večernji list.
Obletnica operacije Blisk
01. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem se danes spominjajo šeste obletnice vojaške operacije Blisk, ki so jo hrvaške enote začele 1. maja leta 1995 in končale v 31 urah, 2. maja popoldan. V operaciji so hrvaške enote znova prevzele nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo med vojno v letih 1991-1995 zasedle enote nekdanje jugoslovanske vojske JNA in srbske paravojaške enote. V posredovanju je sodelovalo približno 7200 hrvaških vojakov in policistov. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Okučanih, te pomembne operacije za končanje vojne na Hrvaškem pa se bodo spomnili tudi v drugih krajih.
Slovesnost v Jasenovcu
29. 04. 2001 00.00
V počastitev osvoboditve nekdanjega koncentracijskega taborišča Jasenovac so pri spomeniku Kamniti cvet priredili komemorativno slovesnost. Slovesnosti s kulturnim programom so se s polaganjem vencev in cvetja udeležili predstavniki narodov, katerih pripadniki so bili zaprti v največjem nacifašističnem taborišču na Balkanu, žrtvam pa je bila posvečena tudi maša. Hrvaški kulturni minister Antun Vujić je ob tej priložnosti povedal, da je spomenik v Jasenovcu opomin preteklosti za prihodnost. Slovesnosti naj bi se udeležila tudi delegacija nekdanjih slovenskih taboriščnikov.
Veliko zanimanja za Špegljevo knjigo
29. 04. 2001 00.00
Najbolj brana knjiga na Hrvaškem ta hip so spomini upokojenega generala Martina Špeglja, v katerih opisuje začetek krvavega razpada nekdanje Jugoslavije. Špegelj trdi, da vojna na Hrvaškem ne bi trajala do leta 1995, če Tuđman ne bi izdal Slovenije.
Kandidatke o skupnih prizadevanjih
23. 04. 2001 00.00
Na Brdu pri Kranju danes poteka srečanje devetih kandidatk za članstvo v zvezi NATO ali takoimenovane Vilniuške skupine, udeležujejo pa se ga tudi predstavniki treh držav, ki so v zavezništvo vstopile v zadnjem krogu širitve. Kot opazovalka na srečanju sodeluje tudi Hrvaška. Udeležence srečanja je uvodoma pozdravil zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je poudaril je, da Vilnuška skupina igra pomembno vlogo v procesu širitve zveze NATO, s tovrstnimi srečanji pa želijo države kandidatke združiti svoja prizadevanja in opozoriti nase. Rupel je prav tako poudaril stališče Slovenije, da bi morala zveza NATO pri vsaki državi kandidatki posebej preučiti, ali ustreza kriterijem, in jo v zavezništvo sprejeti glede na njene zasluge.