hrvaška

Račan o vprašanju hrvaških varčevalcev

05. 02. 2001 00.00

Hrvaška vlada meni, da je vprašanje dolga nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) moč rešiti v okviru neposrednega dialoga s Slovenijo in zato tega vprašanja ne želi prepustiti niti pogajanjem o nasledstvu nekdanje SFRJ niti arbitraži Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je dejal hrvaški premier Ivica Račan.

Bosanska podjetja vabijo slovenski kapital

05. 02. 2001 00.00

Predstavniki gospodarske zbornice iz Sarajeva so danes v sodelovanju z ljubljansko območno gospodarsko zbornico predstavili program privatizacije podjetij v BiH, ki so za slovenska podjetja zelo zanimiva. Kot je za STA povedal predsednik sarajevske zbornice Kemal Grebo, so slovenska podjetja že doslej največji vlagatelj v vsa področja bosanskega gospodarstva, Bosanci pa upajo, da bo tako tudi v prihodnje. Proces privatizacije naj bi letos sklenilo že okrog 80 odstotkov podjetij v BiH, do konca leta 2002 pa naj bi bila privatizacija v celoti dokončana, so na današnji predstavitvi v prostorih GZS še povedali bosanski predstavniki.

Pol Slovenije poleti potovalo

03. 02. 2001 00.00

Skoraj polovica Slovencev se je med lanskim julijem in septembrom odpravila na turistično potovanje, bodisi zasebno ali poslovno. Po ugotovitvah državnega urada za statistiko je dobrih 42 odstotkov slovenskega prebivalstva v omenjenem trimesečju odšlo vsaj na eno daljše potovanje z najmanj štirimi prenočitvami.

V iskanju podpore za vstop v zvezo NATO

02. 02. 2001 00.00

Po navedbah diplomatskih krogov in medijev v Washingtonu predsedniki držav, vlad in ministrov devetih držav Srednje in Vzhodne Evrope intenzivno pripravljajo sestanke s člani ameriškega kongresa in vlade, na katerih naj bi poskušali dobiti podporo za vstop v zvezo NATO. Srečanj z ameriškimi predstavniki naj bi se tako udeležili visoki predstavniki Slovenije, Albanije, Bolgarije, Estonije, Litve, Latvije, Makedonije, Romunije in Slovaške. Kot je izjavil slovaški premier Mikulas Dzurinda, se bo odločitev o tem vprašanju sprejemala v jeseni, zato je sedaj pravi čas za priprave, piše hrvaška agencija Hina.

Eksplozija na Mirogoju

01. 02. 2001 00.00

Na zagrebškem pokopališču Mirogoj je močna eksplozija popolnoma uničila partizansko grobnico narodnih herojev. V eksploziji, ki se je slišala po širšem središču Zagreba, ni bil nihče ranjen. Na kraj dogodka je takoj prispela hrvaška policija, ki pa za zdaj ne želi dajati informacij.

Trnovski trceti

31. 01. 2001 00.00

V KUD France Prešeren se bo danes začel že osmi Ljubljanski pesniški festival Trnovski terceti, ki ga trnovsko društvo skupaj z Društvom slovenskih pisateljev organizira že od leta 1994. Festival bo potekal do 2. februarja. Prvi dan na Trnovskih tercetih pričakujejo več besednih umetnikov. To so hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in slovenska pesnica Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo. Zadnji dan Trnovskih tercetov pa se bodo na odru KUD France Prešeren v Trnovem zvrstili domači pesniki Neža Maurer, Vida Mokrin-Pauer in Andrej Trobentar.Na prvem dnevu letošnjih Trnovskih tercetov bodo nastopili hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo.

Počasna vrnitev beguncev

30. 01. 2001 00.00

Več kot pet let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim je bila končana vojna v Bosni in Hercegovini, ima več kot milijon državljanov BiH še vedno status begunca, je na okrogli mizi, posvečeni vračanju beguncev, ki jo je ministrstvo BiH za begunce in človekove pravice priredilo v Banja Luki, dejal predsednik sveta ministrov BiH Martin Raguž. Pojasnil je, da na podlagi dostopnih podatkov danes še najmanj 625 tisoč državljanov BiH živi v 42 državah sveta, kjer imajo status begunca, v sami BiH pa je razseljenih več kot pol milijona njenih državljanov.

Društvo proti ratifikaciji SOPS

29. 01. 2001 00.00

Društvo Ljudska pobuda (DLP) se je v današnji izjavi za javnost pridružilo političnim dejavnikom, ki nasprotujejo ratifikaciji sporazuma o maloobmejnem sodelovanju (SOPS) s Hrvaško in ustanovitvi istrske evroregije. Z ratifikacijo SOPS bi po mnenju društva pridobila zlasti Hrvaška, kar dokazuje dejstvo, da je Zagreb sporazum že ratificiral, pomenil pa bi tudi prehitevanje dogodkov. Določitev slovensko-hrvaške meje je po prepričanju društva ne le pogoj za ratifikacijo SOPS, temveč tudi pogoj za rešitev vseh drugih odprtih vprašanj med državama.

Obnovljeno zaupanje v hrvaške banke

29. 01. 2001 00.00

Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka. Po podatkih novembrskega poročila Hrvaške narodne banke so znašale devizne vloge varčevalcev 46,1 milijarde hrvaških kun, kar je za 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega kar 69 odstotkov predstavljajo vezane vloge. Vloge v hrvaških kunah pa so s 5,4 milijarde kun narasle na 7,5 milijarde kun. Od deviz je najbolj priljubljena nemška marka.

Večje zaupanje v hrvaške banke

28. 01. 2001 00.00

Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka.

Osmi Trnovski terceti

28. 01. 2001 00.00

V KUD France Prešeren se bo v sredo, 31. januarja, pričel tradicionalni, letos že osmi Ljubljanski pesniški festival Trnovski terceti, ki ga KUD France Prešeren in Društvo slovenskih pisateljev organizirata že od leta 1994. Festival bo potekal do 2. februarja. Na prvem dnevu letošnjih Trnovskih tercetov bodo nastopili hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo. Zadnji dan Trnovskih tercetov pa se bodo na odru KUD France Prešeren zvrstili Neža Maurer, hrvaški pesnik Delimir Rešicki, Vida Mokrin-Pauer in Andrej Trobentar.

Slovenija - Tunizija 23:28

27. 01. 2001 00.00

Slovenska rokometna reprezentanca je v 4. krogu (skupina D) svetovnega prvenstva v Franciji izgubila s Tunizijo s 23:38 (10:13). Slovenski rokometaši so pred začetkom izjemno pomembnega srečanja s Tunizijo doživeli presenčenje, kajti dvoboj med Norvežani in favorizirani Rusi se je končal z neodločenim izidom. Nova neprijetnost je slovenske rokometaše v dvorani Dewerdt v Dunkerqueu čakala dve uri kasneje, saj so morali priznati premoč močno motiviranega afriškega tekmeca in pod velik vprašaj postavili celo uvrstitev v osmino finala zaključnega turnija v Franciji. Afričani so s preudarno igro zadržali prednost do konca srečanja in varovancem Matjaža Tominca prizadejali drugi poraz na zaključnem turnirju v Franciji.

Lani večji turistični obisk

26. 01. 2001 00.00

Slovenske turistične kraje in znamenitosti je v lanskem decembru obiskalo 114.648 gostov, kar je za osem odstotkov več kot v decembru 1999. Po prvih podatkih državnega urada za statistiko o turističnem prometu so lansko leto v Sloveniji zabeležili skoraj dva milijona (1.955.672) turistov oz. za 12 odstotkov več kot v letu 1999, od tega dober milijon tujih in 866.711 domačih.

Rusija pripravljena vrniti dolg

26. 01. 2001 00.00

Moskovski dopisnik hrvaškega časnika Vjesnik je v današnji izdaji zapisal, da je Rusija pripravljena vrniti dolg državam naslednicam nekdanje Jugoslavije, toda ne v denarju ali energentih (plinu in nafti), kot bi to želele naslednice SFRJ. Ruski predstavniki so tako predlagali, da vrnejo dolg z orožjem, vojaškimi in transportnimi letali ter težkimi gradbenimi stroji. Sovjetski klirinški dolgovi bivši SFRJ skupaj znašajo 1,5 milijarde ameriških dolarjev.

Odlična bera medalj na Alpe Jadran

24. 01. 2001 00.00

Mladi slovenski športniki so si drugi dan zimskih iger Alpe Jadran v avstrijskem Bad Goisernu zagotovili še sedem medalj. Po dopoldanskem uspehu ženske namiznoteniške vrste, ki je v finalu s 3:1 ugnala Hrvaško, zlatem odličju ženske tekaške štafete na 3 x 5 km in srebrnem moške na 3 x 7,5 km, so se zlata veselili tudi skakalci v ekipnem tekmovanju, v sankanju pa Nina Bučinel med kadetinjami. Ervin Marn in Jure Pohleven sta med sankači v mladinski konkurenci osvojila srebo in bron.

Izidi rokometnega SP v Franciji

24. 01. 2001 00.00

Izidi 1. kroga rokometnega SP v Franciji:

Srečanje Kacina in Mičunovića

23. 01. 2001 00.00

Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin se je v Strasbourgu ob robu zasedanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope srečal s predsednikom spodnjega doma jugoslovanskega parlamenta Dragoljubom Mičunovićem. Pogovarjala sta se o normalizaciji odnosov med Slovenijo in ZRJ ter se zavzela za čimprejšnjo izmenjavo veleposlanikov med državama.

Piranski zaliv ključ dogovora

23. 01. 2001 00.00

Vsi dogovori s Slovenijo - jedrska elektrarna Krško, varčevalci Ljubljanske banke in Trdinov vrh - čakajo zaradi Piranskega zaliva. Če bi Slovenija, kot predlaga Hrvaška, dobila pravico prehoda - ne pa tudi izhoda - do odprtega morja, s tem ne bi dobila tudi pravice do izkoriščanja naravnega bogastva na tem prehodu, kjer prav tako ne bi mogle pluti tuje vojaške ladje, v današnji izdaji hrvaškega časnika <A href="http://www.vjesnik.hr/html/2001/01/23/Clanak.asp?r=tem&amp

Znani izvajalci na letošnji Dori

21. 01. 2001 00.00

Hrvaška radiotelevizija je objavila imena glasbenih izvajalcev, ki se bodo 4. marca udeležili prireditve Dora 2001, na kateri bodo izbrali skladbo, ki bo letos zastopala Hrvaško na tekmovanju za pesem Evrovizije.

Pavlek proti FIS

21. 01. 2001 00.00

Hrvaška smučarska zveza se je pritožila na odločitev Mednarodne smučarske zveze (FIS), da dokončno odpove odpadli slalom iz Maribora. Po besedah Vedrana Pavleka, trenerja hrvaške smučarke Janice Kostelić, gre tu za politično odločitev, ki naj bi Kostelićevi onemogočila osvojitev velikega kristalnega globusa zmagovalke svetovnega pokala. Kostelićeva je letos zmagala prav na vseh slalomih za svetovni pokal, trenutno pa v skupnem seštevku drži drugo mesto, za vodilno Avstrijko Renate Götschl pa zaostaja le 16 točk.

V Sloveniji sta dve manjšini

21. 01. 2001 00.00

Ko je predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić slovenskemu kolegu Borutu Pahorju v četrtek predlagal, da bi Slovenija priznala obstoj Hrvatov z recipročno zakonsko rešitvijo, kot je to lani z uvrstitvijo Slovencev v hrvaški ustavni zakon o manjšinah storil sabor, se je takoj slišal komentar, da to ni mogoče, je v današnji vesti, v kateri piše o obstoju hrvaške manjšine v Sloveniji, zapisal dopisnik hrvaške tiskovne agencije Hina v Ljubljani Luka Fiamengo.

Srečanje Drnovška in Račana

20. 01. 2001 00.00

Včerajšnje neuradno srečanje predsednikov slovenske in hrvaške vlade Janeza Drnovška in Ivice Račana v bližini Šmarjeških toplic je potekalo v zelo dobrem vzdušju, je danes izjavila tiskovna predstavnica premiera Račana Aleksandra Kolarič. Dejala je še, da sta se premiera v večurnih neuradnih pogovorih pogovarjala o vseh odprtih vprašanjih med državama ter se dogovorila o nadaljevanju tovrstnih neuradnih srečanj. Po njenih besedah sta se premiera še strinjala, da bi se nerešena vprašanja morala najprej reševati na ravni strokovnjakov.

Picula odpisal Ruplu

19. 01. 2001 00.00

Hrvaški veleposlanik v Sloveniji Celestin Sardelić je državnemu sekretarju na slovenskem zunanjem ministrstvu Ignacu Golobu danes izročil pismo hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule, v katerem je ta odgovoril na pismo slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla z 8. decembra lani, so sporočili z MZZ. Kot je znano, je minister Rupel v decembrskem pismu izrazil prepričanje, da je potrebno nadaljevati dialog med državama tam, kjer se je končal ob obisku hrvaškega predsednika Stipeta Mesića v Sloveniji lani spomladi.

Kučan o rešitvi vprašanj s Hrvaško

18. 01. 2001 00.00

Predsednik Kučan je danes sprejel predsednika hrvaškega sabora Zlatka Tomčića, ki se s parlamentarno delegacijo mudi na enodnevnem obisku v Ljubljani. Hrvaški parlamentarci so se poleg obiska pri predsedniku Kučanu udeležili še srečanja s slovenskimi kolegi in s premierom Janezom Drnovškom. Obisk je bil predvsem vljudnosten, za edino zanimivost pa je poskrbel predsednik hrvaškega parlamenta, ki je odprl vprašanje statusa hrvaške manjšine v Sloveniji.

Duran Duran v Zagrebu

17. 01. 2001 00.00

Hrvaški ljubitelji pop glasbe si bodo lahko 27. januarja v Domu športov v Zagrebu ogledali nastop britanske skupine Duran Duran s karizmatičnim pevcem Simonom Le Bonom na čelu. Skupina se je na svetovno turnejo podala po izidu najnovejšega albuma Pop Trash. Gre za eno največjih pop-skupin vseh časov, ki bo po britanski in ameriški turneji nastopila tudi na Hrvaškem. Kot predskupina bo nastopila hrvaška zasedba Flare.

Carla Del Ponte v Zagrebu

15. 01. 2001 00.00

Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.

Carla del Ponte v Zagrebu

15. 01. 2001 00.00

Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.

Drnovšek bo obiskal sosede

15. 01. 2001 00.00

Premier Janez Drnovšek je v izjavi, ki so jo objavili na spletni strani vlade, napovedal, da se namerava v naslednjem mesecu sestati s predsedniki vlad vseh sosednjih držav. Pojasnil je, da bodo srečanja usmerjena v utrjevanje dobrososedskih odnosov in v reševanje odprtih vprašanj, med katerimi jih je največ v odnosih s Hrvaško. Drnovšek meni, da ta vprašanja izhajajo iz preteklosti, iz skupnega življenja v nekdanji SFRJ, medtem ko so tekoči odnosi razmeroma dobri in sta jih državi urejali v številnih dvostranskih sporazumih podpisanih v zadnjih letih. Glede na to, da je sedaj politični položaj v obeh državah stabilen in ob dejstvu, da obe vladi izražata interes za urejanje odprtih vprašanj, se po mnenju Drnovška ponuja resna priložnost, da državi napravita črto nad preteklostjo in se usmerita v evropsko prihodnost.

Hrvaška nafta na srbskem tržišču

14. 01. 2001 00.00

Jugoslovanska naftna družba Beopetrol je v petek s hrvaško naftno industrijo INA podpisala okvirni dogovor o uvozu naftnih derivatov v mesečnih količinah, ki bodo zadostovale potrebam tržišča v Srbiji.

Slovesna maša ob zaključku Božičnih dnevov

14. 01. 2001 00.00

Zagrebški nadškof Josip Bozanič bo danes v Ljubljani vodil slovesno bogoslužje ob sklepu prireditve, ki se imenuje Božični dnevi hrvaških katoličanov v Sloveniji. Slovesa maša bo ob 16. uri v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja pri Tromostovju, sodelovala pa bosta tudi ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode ter predstavnik apostolske nunciature v Ljubljani, so sporočili iz Slovenske škofovske konference.