hrvaški
Hrvaški železničarji napovedali stavko
30. 03. 1998 18.35
Hrvaški železničarji so za jutri napovedali dveurno opozorilno stavko, ki bo trajala od 10. do 12. ure, so v Zagrebu danes sporočili predstavniki sindikata strojevodij.
Hrvaška in BiH podpisali sporazum o svetu za sodelovanje
30. 03. 1998 16.33
Zunanja ministra Hrvaške in Bosne in Hercegovine, Mate Granić in Jadranko Prlić, sta v Zagrebu podpisala sporazum o ustanovitvi sveta za sodelovanje. Kot je poudaril Prlić, svet omogoča stalno in odprto komunikacijo med najvišjimi predstavniki držav, ki bo prispevala k boljšim odnosom med državama.
Italijanski parlament uzakonil prispevke za manjšine
29. 03. 1998 12.34
S sklepom poslanske zbornice je italijanski parlament dokončno potrdil oz. uzakonil prispevke države za slovensko manjšino v Italiji ter italijansko v Sloveniji in Hrvaški. V triletju od leta 1998 do 2000 bo tako manjšinama namenjenih vsaki po osem milijard lir letno, piše sobotni Primorski dnevnik. Sredstva za obe manjšini so vključili v zakonski normativ, v katerem so še tudi mnoge druge proračunske postavke za raznovrstne dejavnosti in namene. Potrditev zakona je bila do zadnjega negotova, saj je v poslanski zbornici pred odločilnim glasovanjem prišlo do časovne stiske; če parlament zakona ne bi odobril pred iztekom meseca, bi denar za manjšini ostal v državni blagajni.
Srečanje treh zunanjih ministrov v Splitu
26. 03. 1998 17.15
Zunanji ministri Slovenije, Avstrije in Hrvaške, Boris Frlec, Wolfgang Schuessel in Mate Granić, so včeraj začeli pogovore v Splitu.
Hrvaški poslanci o mednarodnih pritiskih na Hrvaško
25. 03. 1998 09.01
Člani odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora so v današnji razpravi o mednarodnem položaju Hrvaške govorili tudi o povečanih pritiskih mednarodne skupnosti na državo. Zunanji minister Mate Granić je uvodoma dejal, da je trenutni zunanjepolitični položaj zapleten in občutljiv, določajo pa ga procesi v vzhodni Slavoniji, vračanje beguncev, uresničevanjem mirovnega sporazuma v BiH ter položajem demokratičnih ustanov v državi, pri čemer je po njegovih besedah posebej pomemben položaj elektronskih medijev. Granić meni, da bi morala Hrvaška izpolnjevati vse obveznosti, ki jih je sprejela, da ne bi nikomur dajala povoda za pritiske, obenem pa mora "biti trdna v argumentiranem odporu proti vsakršnemu neumestnemu pritisku, ki žali in načenja dostojanstvo države ter osebe in institucije predsednika republike".
Slovenci bodo letos lahko uporabljali počitniške zmogljivosti na Hrvaškem
24. 03. 1998 17.53
Slovenska podjetja bodo lahko tudi letos svoje počitniške zmogljivosti na Hrvaškem uporabljala pod enakimi pogoji kot v preteklem letu, sta na današnjih pogovorih v Mariboru potrdila slovenski in hrvaški minister za turizem, Janko Razgoršek in Sergej Morsan. Z dogovorom, ki ga je že potrdila hrvaška vlada, bo vsem delavcem, zaposlenim v podjetjih, ki so lastniki počitniških domov, in drugim upravičencem v domovih omogočeno letovanje v Istri in Dalmaciji. Glede problematike slovenskih počitniških zmogljivosti na Hrvaškem je minister Razgoršek opozoril, da vsakoletno pridobivanje soglasja hrvaške vlade za časovno omejeno uporabo slovenskih počitniških domov za Slovenijo ni več ustrezen način reševanja te problematike. V tej zvezi sta se obe delegaciji dotaknili tudi reševanja problematike odškodnin lastnikom počitniških domov za povzročeno škodo in urejanja plačil turističnih taks in prispevkov na lokalni ravni. Slovenska delegacija je ob tem predlagala, da bi počitniški domovi v lasti humanitarnih organizacij, kot so Rdeči križ ter Zveza prijateljev mladine, pridobili izenačen status s počitniškimi domovi hrvaških humanitarnih organizacij v Sloveniji. Minister Razgoršek je izpostavil tudi problem taborjenja slovenskih državljanov na parcelah v njihovi lasti na Hrvaškem, pri čemer se je zavzel za omogočanje takšne uporabe teh parcel, ki bo upoštevala interese lastnikov.
Razgoršek in Morsan o problematiki slovenskih počitniških domov na Hrvaškem
24. 03. 1998 09.00
Slovenski minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek in hrvaški minister za turizem Sergej Morsan bosta danes na pogovorih v Mariboru največ pozornosti namenila delovanju slovenskih počitniških domov na Hrvaškem. Pregledala bosta strokovno delo na tem področju in se dogovorila za nadaljnje reševanje tega vprašanja.
Hrvaški Telekom pred odločitvijo o privatizaciji
21. 03. 1998 11.48
Hrvaški Telekom pričakuje delitev oz. prodajo vendar se Hrvaška ne more odločiti, kako (na kakšen način), bo privatizirala HPT (Hrvaška Pošta in Telekomunikacije). Družba želi ostati v Hrvaških rokah tudi po prodaji je povedal generalni direktor Telekoma. "Mi mislimo, da ne potrebujemo strateškega partnerja. To pomeni, da nihče od drugod ne bo prišel in odkupil velik del Telekoma", je povedal Stipe Hrkac. HPT pričakuje 660 milijonov kun zaslužka za leto 1997, ter povečanje na 65% glede na prejšnje leto. Družba bi se naj delila na poštni in komunikacijski del pred koncem tega leta. "Delitev je prvi korak, toda to je logični korak, četudi ne gremo naprej z privatizacijo. Vse države so to naredile", še dodaja Hrkac.
Hrvaški sabor zavrnil razpravo o lustracijskem zakonu
18. 03. 1998 16.12
Predstavniki hrvaškega sabora na dnevni red današnjega zasedanja niso uvrstili predloga zakona o "odpravi posledic totalitarnega komunističnega režima". Predlagatelji zakona so poslanci Hrvaške stranke prava (HSP), ki v hrvaški medijih že nekaj mesecev pojasnjujejo razloge, za sprejem t.i. lustracijskega zakona. Kot predvideva predlog, naj bi vsem tistim, ki so v nekdanjem režimu deleli za UDBO, KOS, OZNO, predsednikom sodišč, slušateljem v političnih šolah ter pomembnim urednikom in novinarjem za deset let prepovedali opravljati javne funkcije v državi. Kot je danes pred saborom povedal predsednik HSP ante Đapić, so omenjeni zakon sprejeli v številnih državah, ki so članice zveze NATO in tako poskušal zavrniti obtožbe, da želi njegova stranka z zakonom začeti "lov na čarovnice".
Število brezposelnih v Zagrebu narašča
18. 03. 1998 08.20
Število brezposelnih je februarja v Zagrebu doseglo 33.220, kar je za 0,1 odstotka več kot januarja in za 8,8 odstotka več kot februarja lani, je sporočil hrvaški zavod za zaposlovanje. Zaradi prekinitev obratovanja podjetij je brez dela ostalo 2583 Zagrebčanov, kar je za 1,9 odstotka več kot v mesecu poprej. Hkrati je zavod našel delo 1215 osebam, od tega 625-im na določeno obdobje.
Napoved za sosednje pokrajine
17. 03. 1998 08.27
Danes bo v vzhodni Avstriji, na Madžarskem in v osrednji Hrvaški prevladovalo pretežno oblačno vreme. Občasno bodo manjše padavine, v nižinah predvsem kot rahel dež. Drugod bo večinoma sončno. Jutri bo povsod sončno.
Problematika počitniških domov na Hrvaškem vztraja tudi letos
11. 03. 1998 16.30
Kot vse kaže, se na področju problematike počitniških domov v lasti slovenskih podjetij na Hrvaškem tudi letos ne bo premaknilo na bolje. Slovenska podjetja s svojim premoženjem v Hrvaški ne morejo normalno razpolagati, saj jim je onemogočena uporaba domov, njihova prodaja in sklepanje najemnih pogodb, so na posvetu povedali predstavniki podjetij, lastnikov počitniških domov. Dodali so, da vse njihove prošnje in želje, ki zadevajo reševanje omenjenega problema, pri ustreznih državnih in interesnih institucijah naletijo na gluha ušesa. Tako lahko slovenska podjetja le upajo, da bo tudi letos, kot že v minulih letih, prišlo do moratorija na izvajanje nekaterih hrvaških predpisov, sprejetih leta 1992, kar bi vsaj delno rešilo letošnjo sindikalno turistično sezono. Posveta, ki sta ga priredila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Turistična zveza Slovenije, udeležila pa so se ga številna podjetja-lastniki počitniških domov na Hrvaškem, naj bi se udeležil tudi sekretar za turizem Tomaž Zajec. Vendar je slednji sodelovanje v zadnjem trenutku zaradi obveznosti odpovedal. To je med navzočimi predstavniki podjetij sprožila ogorčenje, saj so jo razumeli kot nov dokaz za to, da ustrezne državne institucije za njihove težave nimajo posluha.
Štirje četrtfinalisti že znani
06. 03. 1998 10.21
Košarkarji slovenskega prvaka Uniona Olimpije so v sinočnji drugi tekmi osmine finala evropske lige doživeli še drugi poraz proti Benettonu iz Trevisa in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Poleg Benettona so se v četrtfinale že uvrstili tudi Kinder iz Bologne, atenski AEK in beograjski Partizan.
Slovenska literatura na Hrvaškem
05. 03. 1998 18.00
Založba Meandar je sinoči v Zagrebu pripravila predstavitev treh knjig slovenskih avtorjev, ki jih je izdala od decembra lani do februarja letos. Gre za pravljico Velikanovo srce (Divovo srce) Lele B. Njatin, roman Tao ljubezni (Tao ljubavi) Andreja Blatnika in pesniško zbirko Mesto in otrok (Grad i djete) Aleša Debeljaka. Izid knjig je podprl Trubarjev sklad.
Hrvaški Srbi na Norveško
05. 03. 1998 09.44
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je sporočila, da je v zadnjih nekaj letih "tihega eksodusa" Hrvaško zapustilo najmanj 40.000 Srbov. Tiskovni predstavnik OVSE Mark Thompson je na sredini tiskovni konferenci povedal, da je v torek na Nroveško odpotovalo 60 Srbov. Največ Srbov odhaja v zahodnoevropske države, še posebej na Norveško.
VS izrazil zaskrbljenost zaradi položaja Srbov na Hrvaškem
03. 03. 1998 09.14
VS OZN je razpravljal o poslabšanju položaja srbskega prebivalstva v Vzhodni Slavoniji in izrazil zaskrbljenost zaradi pritiskov in groženj, ki niso v skladu z obveznostmi, ki jih je sprejela Hrvaška ob prevzemu oblasti nad omenjenim ozemljem. Slovenski predstavniki v VS so prav tako izrazili zaskrbljenost, hkrati pa izrazili upanje, da bo imela izjava hrvaškega premierja Zlatka Mateše (26. februarja) o odločenosti vlade, da zagotovi normalno reintegracijo Vzhodne Slavonije v hrvaški pravni sistem, blagodejni učinek, na preprečitev za zdaj omejenih pojavov groženj in pritiskov na srbsko prebivalstvo.
Potres v bližini Mostarja
01. 03. 1998 12.30
Hrvaški seizmografi so davi zabeležili potres z močjo 4,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Središče potresa je bilo v neposredni bližini Mostarja v Bosni in Hercegovini. Glavnemu potresnemu sunku je sledilo še več šibkejših sunkov. Potres so čutili po vsej Hrvaški, vendar doslej ne poročajo o žrtvah ali gmotni škodi.
Spremembe v hrvaški vladi
28. 02. 1998 11.38
Hrvaški premier Zlatko Mateša je danes sporočil, da je v vladi prišlo do nekaterih sprememb. Ljiljo Vokić, ki je odstopila s položaja ministrice za izobraževanje in šport, je nasledil Božidar Pugelnik. Podpredsednica vlade Ljerka Mintas Hodak bo poslej pristojna tudi za evropske integracije, medtem ko bo pomočnik ministra za izobraževanje in šport postal nekdanji vrhunski košarkar Andro Knego. Mateša je na današnji novinarski konferenci obenem zanikal pisanje nekaterih časnikov, češ da odhaja iz vlade.
Westendorp in Tuđman o težavah v delovanju Federacije BiH
24. 02. 1998 18.08
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Carlos Westendorp je danes v Zagrebu hrvaškega predsednika Franja Tuđmana seznanil s problemi v delovanju Federacije BiH in mirovnega procesa na tem območju, pogovarjala pa sta se tudi o odprtju hrvaškega konzulata v Banja Luki. Hrvaški zunanji minister Mate Granić je povedal, da je Westendorp Tuđmana med drugim opozoril na probleme v zvezi z vrnitvijo beguncev, delovanjem lokalne policije, uresničevanjem volilnih izidov in prometom po reki Savi. Po Granićevem mnenju se razlogi za probleme v BiH skrivajo v dejstvu, da "se je število Hrvatov več kot prepolovilo". Tako naj bi Republiko srbsko zapustilo 180.000 Hrvatov, BiH 280.000 Hrvatov, sedanje število Hrvatov v BiH pa znaša manj kot 400.000. V Sarajevu so ostali le približno trije odstotki Hrvatov. Granić je omenil tudi številne teroristične napade v minulih mesecih, katerih žrtve so bili Hrvati. Problemi so predvsem v Zenici, Bugojnu, Travniku in Mostarju.
Hrvaški taksisti protestirajo proti nasilju
24. 02. 1998 15.52
Hrvaški taksisti so danes v Zagrebu in petnajstih drugih hrvaških mestih protestirali proti nasilju in kriminalu, ki so mu izpostavljeni med opravljanjem svojega dela. Približno petsto zagrebških taksistov je dopoldne krenilo na protestno vožnjo po mestu. Zaskrbljeni zaradi pogostih napadov na svoje kolege so pomočniku pravosodnega ministra Tomislavu Peniću izročili protestno pismo, v katerem so izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi "nedopustno blagega ravnanja z napadalci in morilci taksistov". V minulem mesecu sta bila na Hrvaškem ubita dva taksista (v Zagrebu in Opatiji), na nekega zagrebškega taksista pa je bil izveden napad in poskus uboja. Policija je ugotovila, da so vse napade na taksiste izvedli mladoletniki.
Izetbegović protestira proti Tuđmanovim izjavam
23. 02. 1998 18.08
Bosanski veleposlanik na Hrvaškem Kasim Trnka je danes vložil uradni protest predsednika bosanskega predsedstva Alije Izetbegovića, v katerem ta nedavne izjave hrvaškega predsednika Franja Tuđmana označuje za nesprejemljive. "Tuđmanove izjave so neprimerne in nesprejemljive, prav gotovo pa bodo vplivale na odnose med BiH in Hrvaško," je dejal Trnka.
Hrvaški zunanji dolg znaša 5,96 milijarde ameriških dolarjev
22. 02. 1998 10.38
Zunanji dolg Hrvaške je konec lanskega novembra dosegel 5,96 milijarde ameriških dolarjev, kar je za 55,3 milijona dolarjev več kot pred mesecem dni, so ugotovili v hrvaški osrednji banki. Na sam dolg od tega odpade 5,91 milijarde dolarjev, pri čemer so obveznosti po srednjeročnih in dolgoročnih posojilih porasle na 5,49 milijarde dolarjev, obveznosti kratkoročnih posojil pa so znašale 429 milijona dolarjev. Napaka zaradi časovnega premika pri registraciji odplačila obresti je znašala 45,4 milijona dolarjev.
Medžimurska trikotaža lani proizvedla 10 milijonov parov nogavic
20. 02. 1998 08.21
Hrvaški proizvajalec nogavic Medžimurska trikotaža je lani izdelal 10 milijonov parov nogavic. Kar 70 odstotkov proizvodnje omenjenega podjetja so izvozili, njihovi najpomembnejši izvozni trgi pa so Italija, Nemčija, Francija in države Beneluksa. Strategija podjetja, katerega promet je lani znašal 15,5 milijona nemških mark, bo tudi v prihodnje temeljila na izvozu, so še sporočili iz omenjenega podjetja.
Srbi na Hrvaškem zagrozili, da bodo zapustili parlament
17. 02. 1998 18.09
Srbi na Hrvaškem so danes zagrozili, da bodo zapustili hrvaški parlament in vse ostale državne funkcije, če obljube hrvaškega predsednika Franja Tudjmana ne bodo izpolnjene, je za beograjsko tiskovno agencijo Tanjug pojasnil vodja Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) Vojislav Stanimirović. Srbi zahtevajo sočasno vračanje vseh beguncev v vzhodno Hrvaško in ne samo Hrvatov. Poleg tega zahtevajo tudi več zagotovil glede njihove varnosti na območju, kjer živijo. V primeru, da njihove zahteve do 15. marca ne bodo izpolnjene, bodo srbski predstavniki zapustili vse funkcije, je povedal Stanimirović.
SLS za odstop ministra Turnška
15. 02. 1998 11.59
Glavni odbor Slovenske ljudske stranke je sinoči obravnaval nedavni incident na slovensko-hrvaški meji in se na predlog izvršilnega odbora stranke opredelil za odstop obrambnega ministra Tita Turnška.
Zamolčani incident v Piranskem zalivu
13. 02. 1998 17.11
Kot je danes poročal Radio Slovenija, naj bi v ponedeljek (9. februarja) popoldne v Piranskem zalivu prišlo do dogodka, v katerem sta bila udeležena slovenska ribiča in hrvaški patruljni čoln, ki naj bi bil po poročilu slovenske policije v slovenskem območju nadzora.
Vjesnik: Razkrinkani Padalec
13. 02. 1998 12.42
Očitno se je Janez Drnovšek odločil iz defenzive preiti v ofenzivo, predvsem v odnosih s Hrvaško. V zadnjem času je namreč sovpadanje nekaterih dogodkov v hrvaško-slovenskih odnosih (mejni incident na slovensko-hrvaški meji, govorice o prodaji za molk Trdinovega vrha ter obisk Jelinčiča v Beogradu) povzročilo zmedo na slovenskem političnem prizorišču, premiera Drnovška, sicer izredno realnega in nadvse pragmatičnega politika, pa potisnilo v obrambni položaj. Vtis je, da se zadnje tedne najvišji slovenski politični organi ukvarjajo samo s Slovenijo, piše Mihailo Ničota. Drnovšek je, po krajšem molku, ponovno prevzel pobudo, poudarja Ničota in kot primer te pobude navaja premierovo izjavo, da bo poskušal doseči konsenz političnih strank o dogovorih s Hrvaško in "delovno kosilo" s prvaki opozicije. Posledica te pobude je oblikovanje skupine za prijateljstvo s Hrvaško in zahteva parlamentarnega odbora za mednarodne odnose po obravnavi protihrvaškega obnašanja Zmaga Jelinčiča. Jelinčič je sedaj povsem razkrinkan, poudarja Ničota ter na koncu sprašuje, če je to tudi začetek nove precej bolj učinkovite faze pospešenih pogajanj in dogovorov med Hrvaško in Slovenijo.
Westendorp vzpostavlja pravosodni sistem v Mostarju
07. 02. 1998 12.36
Zakon o pravosodju v Hercegovsko-neretvanskem kantonu bo z arbitražno odločitvijo sprejel urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Carlosa Westendorpa, saj muslimanski in hrvaški predstavniki v minulih štirih mesecih niso uspeli doseči dogovora, je danes poročal hrvaški radio. V skladu z določili Bonske deklaracije bi morala skupščina Hercegovsko-neretvanskega kantona zakon sprejeti najkasneje do 31. decembra lani. Guverner kantona Željko Obradović je sinoči izjavil, da sta se hrvaška in muslimanska stran kljub nasprotjem dogovorili, da naj zakon o vzpostavitvi pravosodnega sistema najkasneje do 28. februarja letos sprejme urad visokega predstavnika. Pri obravnavi zakona se Hrvati in Muslimani ne morejo sporazumeti predvsem o številu sodišč v razdeljenem Mostarju, saj Muslimani zahtevajo, da se oblikuje samo eno večnacionalno mestno sodišče, hrvaška stran pa predlaga, da bi v vsaki od šestih mostarskih občin delovalo po eno občinsko sodišče. Zaradi številnih nerešenih vprašanj v hrvaško-muslimanskih odnosih je v Mostar sinoči dopotoval namestnik visokega predstavnika Hans Schumacher.
Prihodnji torek ponovno seja poslovenga odbora JEK
06. 02. 1998 13.55
Seja poslovnega odbora jedrske elektrarne Krško bo prihodnji torek v Ljubljani. Hrvaški člani poslovnega odbora so zagotovili, da se bodo seje udeležili.
Hrvaška je pripravljena Sloveniji ponuditi deklaracijo, ki bi šcitila pravice manjšin
28. 01. 1998 18.50
Hrvaški premier Zlatko Mateša meni, da se hrvaško-slovenski odnosi v casu po srecanju s slovenskim kolegom Janezom Drnovškom prejšnji mesec niso ponovno zaostrili in da ni razloga za pretirano zaskrbljenost. Ko je govoril o manjšinah, je Mateša dejal, da bi bilo potrebno to vprašanje rešiti s podpisom deklaracije o zašciti pravic manjšin med obema drzavama, ki bi bila v skladu z evropskimi standardi. Mateša je na novinarski konferenci izrazil pripravljenost Hrvaške, da ponudi takšno deklaracijo, saj meni, da je to sprejemljivo tudi za slovensko stran.