hrvaški
Štirje četrtfinalisti že znani
06. 03. 1998 10.21
Košarkarji slovenskega prvaka Uniona Olimpije so v sinočnji drugi tekmi osmine finala evropske lige doživeli še drugi poraz proti Benettonu iz Trevisa in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Poleg Benettona so se v četrtfinale že uvrstili tudi Kinder iz Bologne, atenski AEK in beograjski Partizan.
Slovenska literatura na Hrvaškem
05. 03. 1998 18.00
Založba Meandar je sinoči v Zagrebu pripravila predstavitev treh knjig slovenskih avtorjev, ki jih je izdala od decembra lani do februarja letos. Gre za pravljico Velikanovo srce (Divovo srce) Lele B. Njatin, roman Tao ljubezni (Tao ljubavi) Andreja Blatnika in pesniško zbirko Mesto in otrok (Grad i djete) Aleša Debeljaka. Izid knjig je podprl Trubarjev sklad.
Hrvaški Srbi na Norveško
05. 03. 1998 09.44
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je sporočila, da je v zadnjih nekaj letih "tihega eksodusa" Hrvaško zapustilo najmanj 40.000 Srbov. Tiskovni predstavnik OVSE Mark Thompson je na sredini tiskovni konferenci povedal, da je v torek na Nroveško odpotovalo 60 Srbov. Največ Srbov odhaja v zahodnoevropske države, še posebej na Norveško.
VS izrazil zaskrbljenost zaradi položaja Srbov na Hrvaškem
03. 03. 1998 09.14
VS OZN je razpravljal o poslabšanju položaja srbskega prebivalstva v Vzhodni Slavoniji in izrazil zaskrbljenost zaradi pritiskov in groženj, ki niso v skladu z obveznostmi, ki jih je sprejela Hrvaška ob prevzemu oblasti nad omenjenim ozemljem. Slovenski predstavniki v VS so prav tako izrazili zaskrbljenost, hkrati pa izrazili upanje, da bo imela izjava hrvaškega premierja Zlatka Mateše (26. februarja) o odločenosti vlade, da zagotovi normalno reintegracijo Vzhodne Slavonije v hrvaški pravni sistem, blagodejni učinek, na preprečitev za zdaj omejenih pojavov groženj in pritiskov na srbsko prebivalstvo.
Potres v bližini Mostarja
01. 03. 1998 12.30
Hrvaški seizmografi so davi zabeležili potres z močjo 4,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Središče potresa je bilo v neposredni bližini Mostarja v Bosni in Hercegovini. Glavnemu potresnemu sunku je sledilo še več šibkejših sunkov. Potres so čutili po vsej Hrvaški, vendar doslej ne poročajo o žrtvah ali gmotni škodi.
Spremembe v hrvaški vladi
28. 02. 1998 11.38
Hrvaški premier Zlatko Mateša je danes sporočil, da je v vladi prišlo do nekaterih sprememb. Ljiljo Vokić, ki je odstopila s položaja ministrice za izobraževanje in šport, je nasledil Božidar Pugelnik. Podpredsednica vlade Ljerka Mintas Hodak bo poslej pristojna tudi za evropske integracije, medtem ko bo pomočnik ministra za izobraževanje in šport postal nekdanji vrhunski košarkar Andro Knego. Mateša je na današnji novinarski konferenci obenem zanikal pisanje nekaterih časnikov, češ da odhaja iz vlade.
Westendorp in Tuđman o težavah v delovanju Federacije BiH
24. 02. 1998 18.08
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Carlos Westendorp je danes v Zagrebu hrvaškega predsednika Franja Tuđmana seznanil s problemi v delovanju Federacije BiH in mirovnega procesa na tem območju, pogovarjala pa sta se tudi o odprtju hrvaškega konzulata v Banja Luki. Hrvaški zunanji minister Mate Granić je povedal, da je Westendorp Tuđmana med drugim opozoril na probleme v zvezi z vrnitvijo beguncev, delovanjem lokalne policije, uresničevanjem volilnih izidov in prometom po reki Savi. Po Granićevem mnenju se razlogi za probleme v BiH skrivajo v dejstvu, da "se je število Hrvatov več kot prepolovilo". Tako naj bi Republiko srbsko zapustilo 180.000 Hrvatov, BiH 280.000 Hrvatov, sedanje število Hrvatov v BiH pa znaša manj kot 400.000. V Sarajevu so ostali le približno trije odstotki Hrvatov. Granić je omenil tudi številne teroristične napade v minulih mesecih, katerih žrtve so bili Hrvati. Problemi so predvsem v Zenici, Bugojnu, Travniku in Mostarju.
Hrvaški taksisti protestirajo proti nasilju
24. 02. 1998 15.52
Hrvaški taksisti so danes v Zagrebu in petnajstih drugih hrvaških mestih protestirali proti nasilju in kriminalu, ki so mu izpostavljeni med opravljanjem svojega dela. Približno petsto zagrebških taksistov je dopoldne krenilo na protestno vožnjo po mestu. Zaskrbljeni zaradi pogostih napadov na svoje kolege so pomočniku pravosodnega ministra Tomislavu Peniću izročili protestno pismo, v katerem so izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi "nedopustno blagega ravnanja z napadalci in morilci taksistov". V minulem mesecu sta bila na Hrvaškem ubita dva taksista (v Zagrebu in Opatiji), na nekega zagrebškega taksista pa je bil izveden napad in poskus uboja. Policija je ugotovila, da so vse napade na taksiste izvedli mladoletniki.
Izetbegović protestira proti Tuđmanovim izjavam
23. 02. 1998 18.08
Bosanski veleposlanik na Hrvaškem Kasim Trnka je danes vložil uradni protest predsednika bosanskega predsedstva Alije Izetbegovića, v katerem ta nedavne izjave hrvaškega predsednika Franja Tuđmana označuje za nesprejemljive. "Tuđmanove izjave so neprimerne in nesprejemljive, prav gotovo pa bodo vplivale na odnose med BiH in Hrvaško," je dejal Trnka.
Hrvaški zunanji dolg znaša 5,96 milijarde ameriških dolarjev
22. 02. 1998 10.38
Zunanji dolg Hrvaške je konec lanskega novembra dosegel 5,96 milijarde ameriških dolarjev, kar je za 55,3 milijona dolarjev več kot pred mesecem dni, so ugotovili v hrvaški osrednji banki. Na sam dolg od tega odpade 5,91 milijarde dolarjev, pri čemer so obveznosti po srednjeročnih in dolgoročnih posojilih porasle na 5,49 milijarde dolarjev, obveznosti kratkoročnih posojil pa so znašale 429 milijona dolarjev. Napaka zaradi časovnega premika pri registraciji odplačila obresti je znašala 45,4 milijona dolarjev.
Medžimurska trikotaža lani proizvedla 10 milijonov parov nogavic
20. 02. 1998 08.21
Hrvaški proizvajalec nogavic Medžimurska trikotaža je lani izdelal 10 milijonov parov nogavic. Kar 70 odstotkov proizvodnje omenjenega podjetja so izvozili, njihovi najpomembnejši izvozni trgi pa so Italija, Nemčija, Francija in države Beneluksa. Strategija podjetja, katerega promet je lani znašal 15,5 milijona nemških mark, bo tudi v prihodnje temeljila na izvozu, so še sporočili iz omenjenega podjetja.
Srbi na Hrvaškem zagrozili, da bodo zapustili parlament
17. 02. 1998 18.09
Srbi na Hrvaškem so danes zagrozili, da bodo zapustili hrvaški parlament in vse ostale državne funkcije, če obljube hrvaškega predsednika Franja Tudjmana ne bodo izpolnjene, je za beograjsko tiskovno agencijo Tanjug pojasnil vodja Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) Vojislav Stanimirović. Srbi zahtevajo sočasno vračanje vseh beguncev v vzhodno Hrvaško in ne samo Hrvatov. Poleg tega zahtevajo tudi več zagotovil glede njihove varnosti na območju, kjer živijo. V primeru, da njihove zahteve do 15. marca ne bodo izpolnjene, bodo srbski predstavniki zapustili vse funkcije, je povedal Stanimirović.
SLS za odstop ministra Turnška
15. 02. 1998 11.59
Glavni odbor Slovenske ljudske stranke je sinoči obravnaval nedavni incident na slovensko-hrvaški meji in se na predlog izvršilnega odbora stranke opredelil za odstop obrambnega ministra Tita Turnška.
Zamolčani incident v Piranskem zalivu
13. 02. 1998 17.11
Kot je danes poročal Radio Slovenija, naj bi v ponedeljek (9. februarja) popoldne v Piranskem zalivu prišlo do dogodka, v katerem sta bila udeležena slovenska ribiča in hrvaški patruljni čoln, ki naj bi bil po poročilu slovenske policije v slovenskem območju nadzora.
Vjesnik: Razkrinkani Padalec
13. 02. 1998 12.42
Očitno se je Janez Drnovšek odločil iz defenzive preiti v ofenzivo, predvsem v odnosih s Hrvaško. V zadnjem času je namreč sovpadanje nekaterih dogodkov v hrvaško-slovenskih odnosih (mejni incident na slovensko-hrvaški meji, govorice o prodaji za molk Trdinovega vrha ter obisk Jelinčiča v Beogradu) povzročilo zmedo na slovenskem političnem prizorišču, premiera Drnovška, sicer izredno realnega in nadvse pragmatičnega politika, pa potisnilo v obrambni položaj. Vtis je, da se zadnje tedne najvišji slovenski politični organi ukvarjajo samo s Slovenijo, piše Mihailo Ničota. Drnovšek je, po krajšem molku, ponovno prevzel pobudo, poudarja Ničota in kot primer te pobude navaja premierovo izjavo, da bo poskušal doseči konsenz političnih strank o dogovorih s Hrvaško in "delovno kosilo" s prvaki opozicije. Posledica te pobude je oblikovanje skupine za prijateljstvo s Hrvaško in zahteva parlamentarnega odbora za mednarodne odnose po obravnavi protihrvaškega obnašanja Zmaga Jelinčiča. Jelinčič je sedaj povsem razkrinkan, poudarja Ničota ter na koncu sprašuje, če je to tudi začetek nove precej bolj učinkovite faze pospešenih pogajanj in dogovorov med Hrvaško in Slovenijo.
Westendorp vzpostavlja pravosodni sistem v Mostarju
07. 02. 1998 12.36
Zakon o pravosodju v Hercegovsko-neretvanskem kantonu bo z arbitražno odločitvijo sprejel urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Carlosa Westendorpa, saj muslimanski in hrvaški predstavniki v minulih štirih mesecih niso uspeli doseči dogovora, je danes poročal hrvaški radio. V skladu z določili Bonske deklaracije bi morala skupščina Hercegovsko-neretvanskega kantona zakon sprejeti najkasneje do 31. decembra lani. Guverner kantona Željko Obradović je sinoči izjavil, da sta se hrvaška in muslimanska stran kljub nasprotjem dogovorili, da naj zakon o vzpostavitvi pravosodnega sistema najkasneje do 28. februarja letos sprejme urad visokega predstavnika. Pri obravnavi zakona se Hrvati in Muslimani ne morejo sporazumeti predvsem o številu sodišč v razdeljenem Mostarju, saj Muslimani zahtevajo, da se oblikuje samo eno večnacionalno mestno sodišče, hrvaška stran pa predlaga, da bi v vsaki od šestih mostarskih občin delovalo po eno občinsko sodišče. Zaradi številnih nerešenih vprašanj v hrvaško-muslimanskih odnosih je v Mostar sinoči dopotoval namestnik visokega predstavnika Hans Schumacher.
Prihodnji torek ponovno seja poslovenga odbora JEK
06. 02. 1998 13.55
Seja poslovnega odbora jedrske elektrarne Krško bo prihodnji torek v Ljubljani. Hrvaški člani poslovnega odbora so zagotovili, da se bodo seje udeležili.
Hrvaška je pripravljena Sloveniji ponuditi deklaracijo, ki bi šcitila pravice manjšin
28. 01. 1998 18.50
Hrvaški premier Zlatko Mateša meni, da se hrvaško-slovenski odnosi v casu po srecanju s slovenskim kolegom Janezom Drnovškom prejšnji mesec niso ponovno zaostrili in da ni razloga za pretirano zaskrbljenost. Ko je govoril o manjšinah, je Mateša dejal, da bi bilo potrebno to vprašanje rešiti s podpisom deklaracije o zašciti pravic manjšin med obema drzavama, ki bi bila v skladu z evropskimi standardi. Mateša je na novinarski konferenci izrazil pripravljenost Hrvaške, da ponudi takšno deklaracijo, saj meni, da je to sprejemljivo tudi za slovensko stran.
Bo moral obrambni minister odstopiti?
23. 01. 1998 11.24
Dnevnik je ob dogodku na slovensko-hrvaški meji, ko so hrvaški obmejni organi zadržali dva slovenska obveščevalca, izvedel anketo, v kateri je bralce spraševal, ali bi moral obrambni minister Tit Turnšek odstopiti. Od 409 naključno izbranih bralcev Dnevnika jih je 42,1 odstotka odgovorilo pozitivno, 38,4 odstotka negativno, 19,6 odstotka vprašanih pa ni imelo mnenja. Na vprašanje, ali je incident posledica tveganj, ki jih takšno delo prinaša, ali pa je vzrok v slabi strokovni usposobljenosti pripadnikov slovenske vojske, je 46,9 odstotka vprašanih odgovorilo, da je to posledica slabe strokovne usposobljenosti. Da je to zgolj posledica tveganj, jih je odgovorilo 18,6 odstotka, da so krive druge stvari jih je odgovorilo 14,7 odstotka, mnenja o zadevi pa ni imelo 19,8 odstotka vprašanih.
Bo moral obrambni minister odstopiti?
23. 01. 1998 11.20
Dnevnik je ob dogodku na slovensko-hrvaški meji, ko so hrvaški obmejni organi zadržali dva slovenska obveščevalca, izvedel anketo, v kateri je bralce spraševal, ali bi moral obrambni minister Tit Turnšek odstopiti. Od 409 naključno izbranih bralcev Dnevnika jih je 42,1 odstotka odgovorilo pozitivno, 38,4 odstotka negativno, 19,6 odstotka vprašanih pa ni imelo mnenja. Na vprašanje, ali je incident posledica tveganj, ki jih takšno delo prinaša, ali pa je vzrok v slabi strokovni usposobljenosti pripadnikov slovenske vojske, je 46,9 odstotka vprašanih odgovorilo, da je to posledica slabe strokovne usposobljenosti. Da je to zgolj posledica tveganj, jih je odgovorilo 18,6 odstotka, da so krive druge stvari jih je odgovorilo 14,7 odstotka, mnenja o zadevi pa ni imelo 19,8 odstotka vprašanih.
Bidermajer na Hrvaškem v Narodni galeriji
22. 01. 1998 09.11
V Narodni galeriji bodo drevi odprli razstavo z naslovom Bidermajer na Hrvaškem. Na ogled bo izbor 229 bidermajerskih eksponatov od sicer kar 769 eksponatov, kolikor so jih v hrvaški prestolnici dokumentirali kot meščanski slog, ki se je razvil v prejšnjem stoletju. Razstavo bo odprl minister za kulturo Jožef Školč.
Napoved za sosednje pokrajine
20. 01. 1998 08.46
Danes bo ob severnem Jadranu delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. V vzhodni Hrvaški in na Madžarskem bodo občasno še manjše padavine, v nižinah predvsem rahel dež. Čez dan bodo padavine večinoma ponehale. Pihal bo severni veter, ob Jadranu zmerna do močna burja. Jutri se bo od vzhoda spet pooblačilo in razen v severni Italiji ter ob Jadranu, se bodo pojavljale manjše padavine. Hladno bo, veter se bo krepil.
9. srečanje Alpe Adria Cinema
18. 01. 1998 10.53
V tržaškem gledališču Teatro Miela bo od danes do 25. januarja že deveto leto zapored potekal festival Alpe Adria Cinema, ki je namenjen predstavitvi srednje- in vzhodnoevropske filmske produkcije. Letos bodo na festivalu poleg običajnega tekmovalnega sporeda ter predstavitve kratkih dokumentarnih in znanstveno-fantastičnih filmov predvajali tudi retrospektivo jugoslovanskih filmov iz poznih šestdesetih let (1962-1972).
Hrvaška danes prevzame vzhodno Slavonijo
15. 01. 1998 10.02
Hrvaška bo danes ponovno prevzela nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo leta 1993 zavzeli Srbi. Združeni narodi bodo po dveletnem mandatu s tega območja odpoklicali še zadnjih 800 sodelavcev, s čemer bo pretežno s Srbi naseljena regija prišla pod vlado v Zagrebu. Številni Hrvati so po srbskem zavzetju leta 1991 pobegnili iz Vzhodne Slavonije. Na podlagi sporazuma o prekinitvi ognja iz leta 1992 so na omenjenem ozemlju nastanili enote ZN. Daytonski mirovni sporazum predvideva vrnitev vzhodne Slavonije hrvaški strani.
Krepitev sodelovanja med hrvaškimi in slovenskimi oboroženimi silami
14. 01. 1998 16.39
Na prvem uradnem obisku v Sloveniji je načelnik glavnega štaba hrvaške vojske, generalpolkovnik Pavao Miljavac, ki se je dopoldne srečal z načelnikom generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnikom Albinom Gutmanom, sprejela pa sta ga tudi predsednik države Milan Kučan in obrambni minister Tit Turnšek. Generalpolkovnik Gutman je v izjavi za novinarje po srečanju izrazil upanje, da bo nadaljnje sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško na obrambnem področju intenzivnejše ter pogostejše. Po njegovi oceni so pogovori potekali v zelo prijetnem vzdušju. Slovenska stran je hrvaški predstavila organizacijo in načrte razvoj Slovenske vojske ter sodelovanje Slovenske vojske v Partnerstvu za mir in mednarodnih operacijah, zlasti mirovnih. Pogovarjali so se tudi o možnostih za prihodnje sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi oboroženimi silami. Generalpolkovnik Miljavac je ocenil, da so bili današnji pogovori, tako s kolegom Gutmanom kot predsednikom Kučanom in ministrom Turnškom, koristni in plodni. Pojasnil je, da se je z Gutmanom pogovarjal tudi o nekaterih določnejših oblikah sodelovanja. Predvsem bi bilo potrebno pospešiti podpis splošnega sporazuma o sodelovanju na področju obrambe, ki bo okvir za prihodnje sodelovanje. Predsedniku Kučanu je generalpolkovnik Miljavac prenesel pozdrave hrvaškega predsednika Franja Tuđmana ter predsednika seznanil z organizacijo in temeljnimi usmeritvami za nadaljnji razvoj hrvaških oboroženih sil ter izrazil njihovo pripravljenost za okrepitev mednarodnega sodelovanja. Predsednik Kučan je gosta zaprosil, naj sporoči tudi njegove pozdrave predsedniku Tuđmanu. Zagotovil je, da se tudi sam zavzema za čim boljše odnose med državama in v tem okviru tudi za dobro sodelovanje na vojaškem in obrambnem področju.
Finančni izvedenci Slovenije in Hrvaške jutri v Ljubljani
13. 01. 1998 17.39
Jutri se bosta v Ljubljani prvič sestali delovni skupini finančnih izvedencev Slovenije in Hrvaške v zvezi s vprašanjem deviznega varčevanja pri stari Ljubljanski banki - Glavni podružnici Zagreb. Kot je povedal Andrej Rant iz Banke Slovenije, bo slovenska delovna skupina sestavljena iz predstavnikov ministrstva za finance, centralne banke, agencije za sanacijo bank in hranilnic ter stare Ljubljanske banke. V hrvaški delovni skupini pa bodo predstavniki ministrstva za finance in hrvaške centralne banke.
Lanski poslovni rezultati Fructala v pričakovanih okvirih
08. 01. 1998 14.01
V družbi Fructal iz Ajdovščine ocenjujejo, da bo poslovni rezultat za leto 1997 v načrtovanih okvirih; prihodki naj bi tako znašali približno 10 milijard tolarjev. Kot je za STA povedala predsednica uprave Fructala Cvetana Rijavec, naj bi bil dobiček v letu 1998 za približno 8,8 odstotka višji od dobička, načrtovanega za leto 1997.
Napoved za sosednje pokrajine
29. 12. 1997 08.25
V severni Italiji ter zahodni Hrvaški bo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Čez dan se bo precej zjasnilo tudi v krajih vzhodno od nas. Jutri bo precej jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod v nižinah megla ali nizka oblačnost. Čez dan se bo zmerno pooblačilo v severni Italiji.
Napoved za sosednje pokrajine
25. 12. 1997 11.43
Oblačno bo in po nekaterih nižinah zamegljeno. Le ponekod na Madžarskem in v vzhodni Hrvaški bo občasno zmerno oblačno.
Prestrukturiranje Kraša
23. 12. 1997 08.41
Največji hrvaški proizvajalec slaščic Kraš namerava v naslednjem letu nadaljevati z uresničevanjem poslovnega načrta do leta 2005. Tako naj bi v letu 1998 uresničili prvo fazo prestrukturiranja, ki predvideva spremembo lokacije proizvodnje in postavitev velikega skladišča, s čimer naj bi se izpolnili pogoji za občutno povečanje proizvodnje v naslednjem tisočletju. V nedavno sprejetem poslovnem načrtu so opredeljeni tudi glavni cilji poslovanja v prihajajočem letu. Ti so povišanje prihodkov, prodaje, izvedba prestrukturiranja in sprejem politike kakovosti. Kraš namerava še naprej največji delež proizvodnje (70 odstotkov) prodati na domačem trgu. Prodaja na območju bivših jugoslovanskih republik naj bi dosegla 17 odstotkov celotne proizvodnje oz. 3980 ton, kar je za 613 ton več kot letos. Do povečanja izvoza na ta območja naj bi prišlo zaradi stabilizacije političnih in gospodarskih razmer, podpisov medtrgovinskih sporazumov in pospešenega reklamiranja lastnih proizvodov. Na ostale izvozne trge pa namerava Kraš v prihodnjem letu prodati 3000 ton proizvodov, kar bi bilo 11 odstotkov več kot letos.