hrvaško sodišče
Bo Menem osvobojen?
20. 11. 2001 00.00
Argentinsko vrhovno sodišče je zavrnilo obtožbe o obstoju nezakonite organizacije, ki naj bi Hrvaški in Ekvadorju nezakonito prodajala orožje.
Gotovina pobegnil iz Hrvaške?
09. 11. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Ante Gotovina, ki ga je haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov, je najverjetneje pobegnil iz Hrvaške. Hrvaški tisk domneva, da se nahaja v južni Ameriki ali Afriki.
V Švici aretirali obtoženo za vojne zločine
01. 11. 2001 00.00
Švicarske oblasti so sporočile, da so na letališču v Zürichu aretirale 49-letno žensko, ki je na Hrvaškem obtožena za vojne zločine.
Prostocarinske prodajalne dokončno ukinjene
26. 10. 2001 00.00
Ustavno sodišče je soglasno zavrnilo pobudo zaposlenih v prostocarinskih prodajalnah (PCP) o oceni ustavnosti zakona o preoblikovanju PCP na mejah s članicami EU v prodajalne z običajno obdavčitvijo.
Protivladne demonstracije v Zagrebu
21. 10. 2001 00.00
Na Trgu bana Jelačića se je včeraj zbralo več deset tisoč ljudi, ki so na pobudo Štaba za obrambo dostojanstva domovinske vojne ob podpori desnih političnih strank in stranke Hrvaške demokratske skupnosti protestirali proti vladi premiera Ivice Račana.
Varnostni ukrepi tudi na Hrvaškem
18. 10. 2001 00.00
Potem ko je hrvaški premier Ivica Račan sinoči obvestil javnost, da so na Hrvaškem prijavili okoli 100 pošiljk in pisem, za katere sumijo, da vsebujejo bakterije vraničnega prisada, je hrvaško ministrstvo za zdravstvo sprejelo navodila za ravnanje s sumljivimi pošiljkami.
Milošević kriv tudi za Hrvaško?
09. 10. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je potrdilo obtožnico proti Slobodanu Miloševiču zaradi zločinov, storjenih med vojno na Hrvaškem.
Tomčić o sporazumu o meji
07. 10. 2001 00.00
Predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić je za časnik Slobodna Dalmacija povedal, da sporazum o meji med Hrvaško in Slovenijo v saboru ne more dobiti večine zaradi nekaterih spornih rešitev.
PCP-jev na meji z EU ni več
21. 09. 2001 00.00
Od petka dalje prostocarinske prodajalne na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo poslujejo kot trgovine z normalno obdavčitvijo.
Konec duty-freejev na zahodni meji
20. 09. 2001 00.00
Danes dokončno poteče rok za ukinitev prostocarinske prodaje na mejnih prehodih z Evropsko unijo, torej z Avstrijo in Italijo.
Trije novi procesi v Haagu
10. 09. 2001 00.00
Na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so se začeli trije novi procesi za vojne zločine v BiH.
V iskanju novih odnosov s Slovenijo
08. 09. 2001 00.00
Predsednik hrvaškega sabora Tomčić je odlog razprave o sporazumu o meji s Slovenijo v saboru označil kot dobro potezo, saj bi trenutno vlada težko dosegla potrebno dvotretjinsko večino.
Joras na vrhovno sodišče
05. 09. 2001 00.00
Joško Joras je na vrhovno sodišče naslovil pritožbo na odločitev novogoriškega sodišča, ki je minuli teden zavrnilo njegovo tožbo proti državnemu zboru.
Del Pontejeva v Sarajevu
05. 09. 2001 00.00
Carla Del Ponte, glavna tožilka haaškega sodišča, je dejala, da naj bi tudi sodišča v BiH prevzela sojenja osumljenim za vojne zločine. Dodala je še, da je na prostosti še vedno 38 haaških osumljencev, med njimi 11 s tajnih obtožnic.
Joras vložil pritožbo
05. 09. 2001 00.00
Joško Joras je na današnji tiskovni konferenci govoril o dokončni odločitvi meje med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je prikrajšala za sedem ustavnih državljanski pravic.
Sodišče zavrnilo Jorasovo tožbo
31. 08. 2001 00.00
Upravno sodišče RS je zavrnilo tožbo Joška Jorasa, ki jo je podal zaradi varstva ustavnih pravic.
Lov na Gotovino?
30. 08. 2001 00.00
Hrvaške oblasti so zavrnile medijska ugibanja, da je bila vaja specialne policije blizu Zadra organizirana zaradi aretacije pobeglega generala Gotovine.
Začetek razprave o Jorasovi tožbi
29. 08. 2001 00.00
Na novogoriškem upravnem sodišču so začeli razpravo o tožbi proti Republiki Sloveniji in državnemu zboru, ki jo je vložil Joško Joras.
Odzivi na Jorasovo tožbo
28. 08. 2001 00.00
Tožba Joška Jorasa, v kateri državo zaradi meloobmejnega sporazuma s Hrvaško obtožuje kršitve sedmih ustavnih pravic, je sprožila val odzivov.
Ključno vprašanje je meja s Hrvaško
09. 07. 2001 00.00
S sobotno sejo sveta SDS, ki po odločitvi na majskem kongresu postaja najpomembnejši strankin organ med kongresoma, se je zaokrožil proces sprememb v stranki, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik SDS Janez Janša. Svet je sicer za svojega predsednika izvolil Milana Zvera, za podpredsednika stranke Miho Brejca in Andreja Bručana, glavni tajnik pa ostaja Dušan Strnad. V stranki po Janševih besedah tudi razmišljajo, da bi uvedli novo funkcijo političnega tajnika.
Ratifikacija maloobmejnega sporazuma
19. 06. 2001 00.00
Poslanci DZ naj bi danes po več odložitvah in presoji pred ustavnim sodiščem dokončno odločili o predlogu za ratificiranje slovensko-hrvaškega sporazuma o obmejnem prometu. Ustavno sodišče je namreč zavrnilo predlog poslanca Jelinčiča za oceno ustavnosti slovensko-hrvaškega sporazuma o obmejnem prometu.
Odločitev sodišča v torek
15. 06. 2001 00.00
Ustavno sodišče je obravnavalo in odločilo o pobudi zunajparlamentarne Nove stranke za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na mejah z Avstrijo in Italijo v mejne trgovine. Zakon, po katerem bi se morale prostocarinske prodajalne s 1. junijem preoblikovati v običajne trgovine, se trenutno ne izvaja, ker ga je ustavno sodišče 28. maja do svoje končne odločitve zdržalo. Prostocarinske prodajalne na meji z Avstrijo in Italijo tako zaenkrat še nemoteno poslujejo, kako so se ustavni sodniki odločili v četrtek, pa bodo strankam v postopku sporočili predvidoma v torek.
SNS nasprotuje maloobmejnemu sporazumu
05. 06. 2001 00.00
Slovenska nacionalna stranka je 2. junija na ustavno sodišče vložila zahtevo po ponovni presoji sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, čeprav je ustavno sodišče pred kratkim ocenilo, da sporazum ni v nasprotju z ustavo. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je dejal, da so se za to odločili, ker se je sodišče opredelilo le do prvega člena sporazuma, po mnenju SNS pa je sporen 54. člen sporazuma, ki stalno mešano komisijo za mejo in vladi obeh pogodbenic pooblašča za sporazumno določitev pristojnih organov za izvajanje sporazuma na območjih, kjer meja ni določena, čeprav so te odločitve v pristojnosti DZ.
V Bruslju molčijo
29. 05. 2001 00.00
Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali tudi pogajalci za vstop v EU, med njimi tudi Igor Bavčar, ki je izjavil da "vsaka odločitev, ki odlaga obveznosti, ki jih Slovenija sprejema v pogajanjih z EU, ogroža celoten pogajalski proces in kredibilnost države. Ne glede na to, da se odločitev nanaša na proceduro odločanja o referendumu o tem zakonu in ne na njegovo vsebino pa bo očitno vplivala na začetek veljavnosti zakona. Tega odlaga in na ta način tudi premika izvajanje obveznosti, ki jih je sprejel slovenski parlament in o njih seznanil tudi pristojne organe EU. Zato se mi zdi, da je ta razvoj dogodkov zaskrbljujoč." Po njegovi oceni bi lahko odločitev vplivala na potek in sklenitev pogajanj za vsaj tri poglavja pravnega reda EU, in sicer davke, carinsko unijo in zunanje ekonomske odnose.
Podobnik o odločitvi ustavnega sodišča
23. 05. 2001 00.00
Z ugotovitvijo ustavnega sodišča, da maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v neskladju s slovensko ustavo, vprašanje sporazuma ni več ustavno-pravno vprašanje, ampak postaja politično vprašanje, je na novinarski konferenci poudaril vodja poslanske skupine SLS+SKD Janez Podobnik, sicer tudi predsednik glavnega odbora stranke. Kot je opozoril, so ustavni sodniki v svojih zaključnih ugotovitvah kar dvakrat jasno zapisali, da velja ločiti ustavno-pravni vidik sporazuma od političnega vidika, katerega težo mora prevzeti državni zbor. "V državnem zboru je zadostna večina za ratifikacijo sporazuma, ugotovitev ustavnega sodišča pa za odnose v vladajoči koaliciji ne pomeni nič."
Maloobmejni sporazum je ustaven
22. 05. 2001 00.00
Ustavno sodišče republike S lovenije je s šestimi glasovi za in tremi proti ugotovilo, da maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v neskladju s slovensko ustavo. Točneje –
BiH izročila Abdićev dosje
16. 04. 2001 00.00
Oblasti v BiH so hrvaškim oblastem predale dosje Fikreta Abdića , v kateremu skušajo dokazati, da je Abdić storil vojne zločine med vojno v BiH v vlogi predsednika avtonomne pokrajine Zahodna Bosna. Dokument je zunanje ministrstvo BiH naslovilo na hrvaško zunanje ministrstvo, da bi se lahko na Hrvaškem začel postopek proti Abdiću, trdi sarajevski tisk. Hrvaška je namreč že pred časom zavrnila zahtevo oblasti v Sarajevu za izročitev Abdića z obrazložitvijo, da gre za hrvaškega državljana, obenem pa zagotovila, da je njegov sodni pregon možen, če bo na voljo dovolj dokazov.
Kdaj maloobmejni sporazum s Hrvaško?
08. 04. 2001 00.00
Pred sredinim srečanjem slovenskega predsednika vlade Janeza Drnovška in njegovega hrvaškega kolega Ivice Račana se na Hrvaškem sprašujejo, kdaj bo Slovenija ratificirala maloobmejni sporazum. Pred srečanje se je o sporih med Slovenijo in Hrvaško razpisal tudi hrvaški časnik Vjesnik. Razrešitev že leta nerešenih vprašanj naj bi bila po mnenju časnika pomembna predvsem za Slovenijo, saj naj bi ta kot pogoj za sprejem v EU morala urediti odnose s sosedami. Vjesnikov komentator pravi, da vidi večino razlogov za zastoj v pogajanjih v razhajanjih slovenskih politikov. Še posebej pa opozarja na novo oviro v odnosih, ki bo nastala s članstvom Slovenije v Uniji in bo slovensko-hrvaška meja postala zunanja meja združene Evrope.
Pahor o odnosih s Hrvaško
06. 04. 2001 00.00
Prvi mož Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) in predsednik DZ Borut Pahor je kot sinočnji gost na poslanskem večeru velenjskega podžupana in člana združene liste Bojana Kontiča poudaril, da je letošnje leto ugodno za ureditev odprtih vprašanj s sosednjo Hrvaško. Obe državi, tako Pahor, trdita, da se zavzemata za rešitev vseh težav, vendar je dejstvo, da Slovenija za Hrvaško ni zunanjepolitična prioriteta številka ena. Za nas pa je ureditev odnosov s Hrvaško na prvem mestu, saj si želimo vstopiti v Evropsko unijo že v prvem krogu.
Norac uradno obtožen vojnih zločinov
05. 03. 2001 00.00
Županijsko državno tožilstvo na Reki je danes proti upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in še štirim nekdanjim vojakom vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Norac, njegov tesni sodelavec Tihomir Orešković ter Ivica Rožić, Stjepan Grandić in Milan Čanić so obtoženi, da so med 14. in 25. oktobrom leta 1991 na območju Gospiča ukazali, nekateri pa tudi sodelovali, pri umoru najmanj 24 srbskih civilistov. Tožilstvo je obtožnico vložilo na reškem županijskem sodišču, je sporočil glavni državni tožilec Radovan Ortinsky.