hrvaško sodišče
Norac se je predal
21. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki so ga pred dvema tednoma obtožili vojnih zločinov, se je zvečer predal hrvaški policiji. Hrvaško notranje ministrstvo je sporočilo, da je Norac pod nadzorom predstavnikov policije, ki ga bo privedla v preiskovalni center županijskega sodišča na Reki.
Norac ni na seznamu osumljencev
21. 02. 2001 00.00
Potem ko je hrvaška vlada dobila pisno zagotovilo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da general Mirko Norac ni med obtoženci, hrvaški premier Ivica Račan pričakuje, da se bo Norac zelo hitro predal sodišču na Reki.
Mesić o vstopu v EU
21. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na Dunaju dejal, da je Hrvaška od začetka reform pred letom dni spremenila številne zakone, da bi lahko čimprej pristopila k Evropski uniji. Po mnenju Mesića sprejemanje zakonov ni dovolj, zakone je potrebno tudi uresničevati. Nacionalistične demonstracije preteklih tednov v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, osumljenemu vojnih zločinov, po Mesićevih besedah ne bodo ogrozile reform.
Sodišče OVSE še ni zaživelo
13. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel regionalni seminar za promocijo sodišča za poravnavo in arbitražo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odprl ga je zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je tudi sam član tega sodišča, predsednik sodišča Robert Badinter pa je povedal, da je tokratni regionalni seminar, tretji po vrsti, posvečen predvsem vprašanju, kako vzpostaviti delovanje te ustanove. Sodišče, katerega namen je reševanje sporov z mirnimi sredstvi, od ustanovitve leta 1994 namreč še ni obravnavalo nobenega primera.
Badinter v Ljubljani
13. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel regionalni seminar za promocijo sodišča za poravnavo in arbitražo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odprl ga je zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je tudi sam član tega sodišča, predsednik sodišča Robert Badinter pa je uvodoma povedal, da je tokratni regionalni seminar, tretji po vrsti, posvečen predvsem vprašanju, kako vzpostaviti delovanje te ustanove. Sodišče, katerega namen je reševanje sporov z mirnimi sredstvi, od ustanovitve leta 1994 namreč še ni obravnavalo nobenega primera.
Mesič se bo sestal z Norcem
13. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki je osumljen uboja srbskih civilistov na območju Gospiča leta 1991, je hrvaški vladi poslal pogoje za svojo predajo, v današnji izdaji poroča hrvaški tednik Nacional. Časnik, ki navaja navedbe prijateljev Norca, ki ga skrivajo v Hercegovini, trdi, da je Norac premieru Ivici Račanu sporočil, da se je pripravljen predati pod pogojem, da se bo lahko branil s prostosti, da ga ne bodo izročili haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da bodo znova zaslišali priče, ki so ga obtožile za umore omenjenih srbskih civilistov ter da izpustijo iz pripora brigadirja Milana Čaniča, ki so ga aretirali minuli teden.
Norac osumljen vojnih zločinov
09. 02. 2001 00.00
Hrvaška policija tudi danes nadaljuje iskanje upokojenega generala Mirka Noraca, ki je osumljen vojnih zločinov in za katerim je bila včeraj zvečer razpisana tiralica. Na zahtevo sodišča na Reki je zagrebška policija skušala Noraca, ki je osumljen, da je leta 1991 kot poveljnik obrambe v Gospiću sodeloval v pobojih srbskih civilistov na tem območju, aretirati že v sredo. Noraca je skupaj s še 11 generali lani jeseni zaradi pisma, v katerem so generali javno kritizirali novo hrvaško oblast, upokojil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Koprsko sodišče zaustavilo hrvaško ladjo
07. 02. 2001 00.00
Koprsko sodišče je s sodno prepovedjo izplutja zaustavilo trgovsko ladjo Čikola, last Splitske plovidbe. Ladja je tako že nekaj dni v Ladjedelnici Izola, sklep pa je sodišče izdalo na zahtevo slovenskega in singapurskega upnika. Hrvaški ladjar, ki mu zaradi neporavnanih dolgov grozi stečaj, jima ni poravnal računov za oskrbo z gorivom in hrano, je povedal ITF inšpektor v Sloveniji Branko Krznarič.
Styria večinska lastnica Večernjega lista
02. 02. 2001 00.00
Avstrijska medijska hiša Styria je postala večinski lastnik največjega hrvaškega časnika Večernji list. Kot je na četrtkovi novinarski konferenci v Zagrebu povedal predsednik uprave Styrie Horst Pirker, bodo v dveh tednih za 98-odstotni lastniški delež v Večernjem listu plačali 25,9 milijona evrov. Po Pirkerjevih besedah bo Večernji list tudi v prihodnje ostal največji in najpomembnejši časnik na Hrvaškem. Prav tako pa novi lastniki ne nameravajo vplivati na delo novinarjev, ki naj bi svoje delo opravljali tako kot doslej. Avstrijska medijska hiša je hotela Večernji list kupiti že aprila lani, vendar ji to ni uspelo zaradi nejasnega privatizacijskega statusa hrvaške medijske hiše. Nakupa ni mogla izpeljati, saj je hrvaško trgovinsko sodišče maja začasno prepovedalo prodajo delnic časopisa. Trgovinsko sodišče je prepoved odpravilo decembra lani in s tem omogočilo trgovanje z delnicami Večernjega lista. Styria, ki je tretja največja avstrijska medijska hiša, želi svoje poslovanje tudi v prihodnje širiti predvsem v regijo jugovzhodne Evrope.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Pred hrvaško-slovenskim srečanjem
06. 01. 2001 00.00
Slovenska in hrvaška diplomacija sta pripravljeni na reševanje najpomembnejših odprtih vprašanj, tudi najtežjega o meji na morju, sta v sicer ločenih pogovorih, včeraj povedala slovenski in hrvaški zunanji minister Dimitrij Rupel in Tonino Picula. Hrvaški minister je ob tem menil, da bi bila slovenska ratifikacija sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) prvi znak, da sta državi zmožni sporazumno reševati vprašanja o meji.
Del Pontejeva potuje v Zagreb
02. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte naj bi po poročanju njene tiskovne predstavnice že konec tega tedna ali pa prihodnji teden obiskala Zagreb.
Del Pontejeva bo obiskala Hrvaško
19. 12. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je sprejela povabilo hrvaškega premiera Ivice Račana in bo prihodnji mesec obiskala Hrvaško. Kot je danes v Haagu sporočila njena tiskovna predstavnica Florence Hartmann, bo obisk posvečen reševanju težav v odnosih med Hrvaško in haaškim sodiščem. Po poročanju hrvaških medijev naj bi haaško sodišče za zločine v operaciji Nevihta vložilo obtožnice proti upokojenim generalom Anteju Gotovini, Mirku Noracu, Ivanu Čermaku, Ivanu Koradeju in Damirju Krstičeviću, pa tudi proti aktivnima generaloma Milivoju Petkoviću in Petru Stipetiću, načelniku generalštaba hrvaške vojske.
Spor glede NEK
19. 12. 2000 00.00
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) in Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) sta danes prejela sklep Okrožnega sodišča Krško, ki je odločilo, da ni pristojno za obravnavo tožbe NEK zoper HEP. Že ob zaključku prvega naroka pred petimi tedni je bilo pričakovati podobno odločitev krškega sodišča. Krška nuklearka je vložila tožbo zoper HEP, ker ji Hrvati dolgujejo 9,9 milijarde tolarjev za dobavljeno električno energijo v letih 1996, 1997 in delno še v letu 1998. NEK se namerava zoper sklep pritožiti, če pa pritožba ne bo uspela, bodo morali glede spora arbitrirati v Beogradu.
Novi dokumenti o meji ob Dragonji
16. 12. 2000 00.00
V hrvaških arhivih naj bi odkrili nove dokumente, ki naj bi po trditvah iz Zagreba dokazovali, da je ozemlje na levem bregu reke Dragonje nesporno Hrvaško in da je hrvaško pristojnost nad spornimi zaselki še pred nekaj leti priznaval tudi Joško Joras.
Mesič obsodil sklepe hrvaške vlade
13. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je danes obsodil sklepe hrvaške vlade, v katerih ta kritizira haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, od sodišča pa tudi zahteva, naj preiskuje le konkretne zločine, ne pa tudi legitimnih vojaških operacij, kakršna je bila na primer operacija Nevihta.
Jorasa privedli v Pulj
06. 12. 2000 00.00
Hrvaški policisti so ob 7.45 na mejnem prehodu Dragonja ustavili slovenskega državljana Joška Jorasa in ga, ne da bi mu pokazali nalog za privedbo, odpeljali na hrvaško Carinsko upravo v Pulj, je po telefonskem pogovoru s stranko povedal Jorasov odvetnik Danijel Starman. Jorasa so hrvaški organi odpeljali na zaslišanje v Pulj, ker ni poravnal carinskih dajatev. Slovenski državljan zdaj čaka na zaslišanje pred komisijo za carinske prekrške, kjer je tudi sodnik za prekrške, kar pa bo storil le v navzočnosti diplomatskega predstavnika RS, je Jorasovo stališče povzel odvetnik Starman. Ob 14 . uri se je Joško Joras v Pulju sestal z diplomatskim predstavnikom RS ter ga informiral o poteku minulih dogodkov. Po odvetnikovih napovedih se bo Joras pred pristojnimi hrvaškimi oblastmi branil z molkom oziroma bo izjavo odklonil v prisotnosti diplomatskega predstavnika. "Prepričan sem, da bo ponovil kot že večkrat, da ni šel čez državno mejo, temveč je šel domov v hišo, ki ima hišno številko Sečovlje 1. Od hrvaških oblasti na ta naslov ni prejel nobenega obvestila," je dejal Starman. Hrvaške oblasti Jorasu očitajo, da je storil carinski prekršek, ker je konec oktobra, ne da bi plačal carino, na svoj dom pripeljal pomivalni stroj. Zaplet na meji se je zgodil, ker je dostop do Mlinov možen le prek slovensko?hrvaškega mejnega prehoda Dragonja. Ob tem dogodku je koprski odvetnik povedal, da je Civilna družba za meje v Istri (CD) v torek naslovila na premiera Janeza Drnovška prošnjo za sprejem in delovni pogovor s predstavniki CD.
Prva obravnava tožbe JEK proti HEP
10. 11. 2000 00.00
Na okrožnem sodišču v Krškem se je začela prva obravnava tožbe krške nuklearke zoper hrvaško elektrogospodarstvo. Gre za skoraj 10 milijard tolarjev težko tožbo
Leto dni zapora za slovenska obveščevalca
09. 11. 2000 00.00
Županijsko sodišče v Varaždinu je danes v odsotnosti obsodilo slovenska državljana Antona Slatinška in Branka Bezgovška, obtožena vohunjenja v aferi Zavrč, na leto dni zapora, pogojno za dobo treh let, in na pet let prepovedi vstopa v Hrvaško. Slovenski obveščevalni kombi, ki ga je hrvaška policija zaplenila na Zavrču, pa ostane na Hrvaškem.
Hrvaški znanstveniki o meji na morju
21. 10. 2000 00.00
V Zagrebu je danes potekala konferenca, na kateri so hrvaški znanstveniki predstavili svoja stališča do meje na morju med Hrvaško in Slovenijo. Akademik Vladimir Ibler, član hrvaške ekspertne skupine za določitev meje, je dejal, da sta zahtevi slovenske strani, zapisani v memorandumu iz leta 1993 - da ima Slovenija pravico do popolne suverenosti nad celotnim akvatorijem v Piranskem zalivu, in po dostopu do odprtega morja - popolnoma nesprejemljivi za hrvaško stran.
20 let zapora za Dinka Šakiča
08. 10. 2000 00.00
Hrvaško vrhovno sodišče je danes potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je nekdanjega poveljnika ustaškega taborišča Jasenovac Dinka Šakiča obsodilo na 20 let zaporne kazni zaradi vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu. Šakičev odvetnik Branko Šerič je povedal, da je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo Dinka Šakiča in potrdilo razsodbo županijskega sodišča v Zagrebu.
Obtožnice proti 27 Muslimanom
06. 10. 2000 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu je 27 bosanskih Muslimanov obtožilo za vojne zločine nad mostarskimi Hrvati, so za hrvaško tiskovno agencijo Hina sporočili viri mostarskega županijskega sodišča, ki pa želijo ostati neimenovani. Obtoženim naj bi sodilo sodišče Hercegovsko-neretvanske županije, kamor naj bi že prispele obtožnice haaškega tožilstva.
Andabakova aretacija zaradi mamil le pretveza
21. 09. 2000 00.00
Odvetnik generala bosanskih Hrvatov Ivana Andabaka, Krešimir Krsnik, je danes dejal, da je aretacija Andabaka pod obtožbo trgovanja z mamili bila le maska, dokler se haaško Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo ne odloči, kaj bi z njim. Krsnik je dejal, da so nedavne izjave vodje misije ZN v BiH Jacquesa Kleina in medijske dezinformacije služile "destabilizaciji hrvaškega naroda pred novembrskimi volitvami v BiH". Poleg tega je zavrnil kakršnokoli Andabakovo povezanost z umorom pomočnika notranjega ministra Federacije BiH Joze Leutarja in dodal, da Andabak v zadnjih dveh letih ni bil na ozemlju BiH. Krsnik je opozoril, da so 10. septembra Hrvaško obiskali predstavniki haaškega sodišča, in da je "sedaj jasno, da so prišli zaradi aretacije Andabaka", ta pa je bil prijet dva dni kasneje.
Haaško sodišče na obisku
18. 09. 2000 00.00
Trije sodniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) bodo jutri začeli tridnevni uradni obisk na Hrvaškem. Njihov obisk po besedah predstavnikov urada haaškega sodišča v Zagrebu ni povezan s primeri, ki so trenutno v obravnavi na sodišču v Haagu, temveč bodo trije sodniki predstavili delo in izkušnje sodišča. Sodniki, ki bodo obiskali Hrvaško, so člani sodnega sveta, ki bo vodilo sojenje Hrvatoma Mladenu Naletiliću in Vinku Martinoviću, ki sta obtožena vojnih zločinov na območju Mostarja.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
'Ilegalni'' obisk v Črni gori
22. 06. 2000 19.56
Tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je kljub nasprotovanju beograjskega režima obiskala Črno goro. V Njivicah tik ob meji s Hrvaško je zbirala podatke o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik pred devetimi leti. Čeprav uradnih informacij ni, obisk haške tožilke je namreč potekal v največji tajnosti, se je zvedelo, da naj bi ji Đukanovićeva vlada predala obsežno dokumentacijo o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik. Gre za sporne in nepojasnjene dogodke iz leta 1991, ko je takratni črnogorski predsednik Bulatović, sedanji zvezni premier, črnogorskim rezervistom v sestavu jugoslovanske vojske ukazal napad na nemočno mesto, ki takrat še ni imelo svoje obrambe.
Vlada o maloobmejnem sporazumu
27. 03. 2000 17.30
Vlada je 9. marca sprejela odgovor na zahtevo ustavnega sodišča za izrek mnenja o predlogu za oceno ustavne skladnosti sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. V odgovoru vlada predvsem predstavlja svoj namen pri sklepanju sporazuma, obenem pa tudi možne posledice o morebitni neratifikaciji sporazuma.
Nadaljevanje preiskave proti Tuđmanu
27. 03. 2000 14.05
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije nadaljuje preiskavo proti nekdanjemu, lani preminulemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu, je v pogovoru za današnji Jutarnji list izjavil pomočnik tožilca haaškega sodišča Graham Blewitt.
Maloobmejni promet s Hrvaško še vedno neurejen
17. 02. 2000 18.58
Ustavno sodišče je včeraj naslovilo na vlado predlog, naj mu posreduje svoje mnenje o predlogu skupine poslancev LDS, DeSUS, ZLSD in narodnosti s prvopodpisanim Jožetom Avšičem (LDS) za oceno skladnosti sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju z ustavo, so sporočili iz poslanske skupine LDS.
Naletiliću preložili operacijo
29. 12. 1999 09.09
Hrvaško pravosodno ministrstvo je danes sporočilo, da je zdravniški konzilij za december predvideno operacijo Mladena Naletilića-Tute zaradi viroze preložil na januar. Naletiliću bodo operirali desno srčno arterijo.