imf
Konec zasedanja v Washingtonu
01. 05. 2001 00.00
S sestankom razvojnega odbora Svetovne banke (WB) se je v Washingtonu sinoči končalo redno spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in WB. Razvojni odbor, ki šteje 24 članov, se je v skupni izjavi po seji zavzel za večjo pomoč državam s srednjevisokimi dohodki, v katerih po besedah predsednika WB Jamesa Wolfensohna živi kar 80 odstotkov vsega revnega prebivalstva na svetu. Člani odbora so se strinjali o pomenu nadaljnje gospodarske rasti in zmanjševanja revščine, WB pa pozvali, da državam v razvoju pomaga pri dostopu na svetovna tržišča tudi s tem, da jim pomaga razviti domače zmogljivosti. Spomladanskega zasedanja obeh mednarodnih finančnih ustanov v Washingtonu sta se udeležila tudi slovenski finančni minister Tone Rop in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
Sklenili spomladansko srečanje IMF in WB
30. 04. 2001 00.00
V Washingtonu se končuje spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB). Mednarodni finančni in monetarni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) in razvojni odbor Svetovne banke sta v skupni izjavi ob koncu spomladanskih srečanjih izrazila zavezanost prizadevanjem za odpravo svetovne revščine oziroma pomoči najmanj razvitim državam.
Nadaljevanje zasedanja v Washingtonu
29. 04. 2001 00.00
Visoki finančni predstavniki desetih držav, ki največ prispevajo v Mednarodni denarni sklad (IMF), so danes v okviru spomladanskega zasedanja Svetovne banke (WB) in IMF v Washingtonu posebno pozornost posvetili reformam v delovanju globalnega finančnega sistema. Ameriški finančni minister Paul O'Neill, predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan in drugi predstavniki 183 držav članic IMF so se osredotočili zlasti na načine preprečevanja prihodnjih finančnih kriz. Spomladanskega zasedanja IMF in WB se udeležujeta tudi slovenski finančni minister Anton Rop in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari z namestnikom Samom Nučičem.
Nadaljevanje zasedanja v Washingtonu
29. 04. 2001 00.00
V Washingtonu se danes nadaljuje zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki se ga udeležujeta tudi finančni minister Anton Rop in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Sicer so se v okviru zasedanja včeraj sestali tudi finančni ministri sedmih najrazvitejših držav. V sklepni izjavi so med drugim pozvali EU, naj bolje izkoristi možnosti za gospodarsko rast.
Gaspari in Rop v Washingtonu
28. 04. 2001 00.00
V Washingtonu se danes začenja spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Zasedanja se bosta udeležila tudi guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in finančni minister Tone Rop, ki bosta imela ob robu zasedanja več individualnih pogovorov. Policija tokrat - v nasprotju z lanskim srečanjem - ne pričakuje večjih protestov nasprotnikov globalizacije.
IMF in SB bosta pomagali Turčiji
27. 04. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) načrtujeta dodelitev 10 milijard ameriških dolarjev pomoči Turčiji kot pomoč pri reševanju gospodarske krize v tej državi, je na novinarski konferenci v Washingtonu povedal turški minister za gospodarstvo Kemal Dervis. Pomoč bo Turčiji dodeljena v prihodnjih 14 dneh, je še dejal. Tiskovna predstavnica IMF Conny Lotze pa je za turško tiskovno agencijo Anatolija potrdila, da so priprave za dodelitev pomoči Turčiji v zaključni fazi.
Pogajanja o nasledstvu še deset let?
13. 04. 2001 00.00
Vodja jugoslovanske delegacije na pogajanjih o nasledstvu SFRJ Dobroslav Mitrović je danes v Beogradu dejal, da bi lahko pogajanja trajala še deset let, če ostale države naslednice ne bodo sprejele predloga ZRJ, da bi naslednicam nekdanje skupne države pripadle vse nepremičnine in drugo premoženje, ki se nahaja na njihovem ozemlju. Glede delitve zlata po ključu Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je Mitrović izrazil nezadovoljstvo ZRJ. Po njegovih besedah je bil najbolj ugoden izid zadnjih pogajanj v Bruslju za Hrvaško in Slovenijo, najmanj pa za ZRJ, BiH in Makedonijo. Zlato naj bi bilo na razpolago junija.
Novi krog nasledstvenih pogajanj
09. 04. 2001 00.00
Dogovor o razdelitvi zlata v Baselski banki, arhivov in dogovor o pokojninah naj bi po pričakovanjih slovenske strani dosegle države naslednice nekdanje SFRJ dosegle na današnjih pogajanjih v Bruslju. Slovenske pogajalce vodi Miran Mejak, srečanje pa bo poteklo ob posredovanju Arthurja Wattsa, britanskega pravnega izvedenca.
Protesti v Turčiji
08. 04. 2001 00.00
Turčija je zaradi hude gospodarske in finančne krize zaprosila za finančno pomoč skupino industrijsko najbolj razvitih držav G-7. Po pisanju turškega časnika Sabah je turški premier Bulent Ecevit v pismu, ki ga je naslovil na skupino G-7, navedel, da država za izhod iz gospodarske krize potrebuje 12 milijard dolarjev. Turčija naj bi od skupine G-7 dobila šest milijard dolarjev, 6,25 milijarde dolarjev pa naj bi dobila od Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Vendar je podpredsednik Svetovne banke za Evropo in Osrednjo Azijo Johannes Linn izjavil, da ni zelo verjetno, da bi Turčiji dali več kot 5 milijard dolarjev.
V Bruslju nov krog pogajanj
08. 04. 2001 00.00
V Bruslju se bo v ponedeljek začel nov krog pogajanj o razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ med peterico držav naslednic. Slovenijo bo na tridnevnih pogajanjih, ki bodo po ustaljeni praksi potekala ob posredovanju britanskega pravnega izvedenca sira Arthurja Wattsa, zastopal vodja slovenskih pogajalcev Miran Mejak. Mejak je pred odhodom v Bruselj izrazil upanje, da bodo tokrat vendarle dosegli dogovor o razdelitvi zlatih rezerv pri Baselski banki za mednarodne poravnave.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Rupel v Washingtonu
29. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.
Powell in Vedrine o Balkanu
27. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je po srečanju s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom v Washingtonu zatrdil, da so odnosi med ZDA in Francijo zelo trdni in so bili taki že vrsto let. Powell in Vedrine sta se pogovarjala o vprašanju ameriške nacionalne protiraketne obrambe (NMD), Bližnjem vzhodu, evropski varnostni politiki, Makedoniji, Iraku in Rusiji. Francoski zunanji minister je Powellu med drugim prenesel prošnjo svoje vlade, da naj bodo ZDA prizanesljive do novih oblasti v Beogradu. Konec meseca poteče rok, ko mora predsednik George Bush kongresu potrditi, da ZR Jugoslavija sodeluje s haaškim sodiščem, od česar je odvisna nadaljnja ameriška finančna pomoč Beogradu.
Turčija za nižjo inflacijo
19. 03. 2001 00.00
Turčija namerava kljub svoji gospodarski in finančni krizi precej znižati inflacijo. Mesečna stopnja inflacije naj bi tako ob koncu leta znašala nekaj nad dvema odstotkoma. Do leta 2002 pa namerava Turčija znižati letno stopnjo inflacije na približno 20 odstotkov, je danes povedal turški minister za gospodarstvo Kemal Dervis.
Na Hrvaškem za ustavne spremembe
15. 03. 2001 00.00
Hrvaški parlament je včeraj dosegel strinjanje s predlogom za spremembo ustave, ki omogoča razpustitev županijskega doma, v katerem ima večino opozicija, po tem, ko jim aprila preteče mandat. Zakonodajna predstavniška zbornica je glasovala v korist vladnega predloga, medtem ko je glavna opozicijska stranka HDZ protestno zapustila sejo. Za ustavne spremembe je glasovalo 92 zastopnikov vladajoče koalicije, proti pa so bili trije zastopniki HSP. Nacionalistična HDZ, ki jo je premagala šest-strankarska reformistična koalicija januarja lani, ima še vedno večino v 68-članskem županijskem domu, ki lahko zavlačuje s sprejemom zakona, vendar nima moči, da bi preprečil odredbe. Vladajoča koalicija trdi, da je županijski dom drag in nepotreben. Za ukinitev doma bo potrebna dvotretjinska večina v 151-članskem zastopniškem domu parlamenta. Po ocenah spremljevalcev dogajanja lahko zagotovijo ustrezno večino glasov le tako, da na svojo stran pritegnejo predstavnike manjšin in opozicijsko Stranko sredine.
Dobrosav Mitrović o nasledstvu SFRJ
25. 02. 2001 00.00
Za rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ obstajata dve poti. Ali ga bo pet naslednic rešilo razmeroma hitro, korak za korakom, ali pa bodo zavlačevale in bo tudi mednarodna skupnost dvignila roke, je v pogovoru za Nedjeljni Vjesnik menil vodja jugoslovanskih pogajalcev o nasledstvu Dobrosav Mitrović. Dodal je, da je od razpada nekdanje SFRJ minilo deset let in da je "veliko amortiziranega, mnogo tega pa enostavno ni več. Kdo bi vedel, kje je"?
Drnovšek s predstavniki misije IMF
12. 02. 2001 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je sprejel vodjo misije Mednarodnega monetarnega sklada (IMF) za leto 2000 Dimitrija Demekasa in izvršilnega direktorja Belgijske konstituence Vilija Kikensa. Gosta sta predstavila osnutek IMF in predsednika vlade seznanila z videnjem trenutnega ekonomskega položaja Slovenije. Po njuni oceni ima Slovenija eno najbolj razvitih gospodarstev v Srednji Evropi, vendar bi lahko svoj položaj utrdila in izboljšala z nadaljnjimi gospodarskimi ukrepi, med drugim tudi s povečanjem učinkovitosti in konkurence v finančnem sektorju ter z zmanjševanjem vloge države v gospodarstvu.
Rusija IMF odplačala dolg
06. 02. 2001 00.00
Rusija je Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) odplačala še en obrok dolga v višini 160 milijonov ameriških dolarjev, je danes poročala tiskovna agencija Interfax. Rusija mora letos IMF odplačati skupaj dve milijardi dolarjev dolga. Od tega je januarja že plačala 118,5 milijona dolarjev.
Račan o vprašanju hrvaških varčevalcev
05. 02. 2001 00.00
Hrvaška vlada meni, da je vprašanje dolga nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) moč rešiti v okviru neposrednega dialoga s Slovenijo in zato tega vprašanja ne želi prepustiti niti pogajanjem o nasledstvu nekdanje SFRJ niti arbitraži Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je dejal hrvaški premier Ivica Račan.
De Juan končal obisk
03. 02. 2001 00.00
Svoj obisk v Sloveniji je končal priznani finančni strokovnjak Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Aristobulo de Juan. Z ministrom za finance Antonom Ropom in pristojnimi delovnimi skupinami, v katerih so tudi predstavniki Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM) ter Banke Slovenije, se je pogovarjal o privatizaciji obeh državnih bank, v okviru tridnevnega obiska pa se je včeraj sestal tudi s premierom Janezom Drnovškom. De Juan je na današnji novinarski konferenci dejal, da mora Slovenija čim hitreje privatizirati državni banki, s čimer bo dosegla večjo moč in konkurenčnost bančnega sistema, obenem pa bo s prodajo zmanjšala javni dolg.
Del Pontejeva februarja v Črni gori
26. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte bo 15. in 16. februarja obiskala Črno goro, se je izvedelo iz krogov blizu tožilke. Del Pontejeva se bo ob tej priložnosti srečala s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in premierom Filipom Vujanovićem. Črna gora že več kot leto dni sodeluje s haaškim sodiščem, še navaja vir.
Makedonija ni za ključ IMF
15. 01. 2001 00.00
Tiskovna predstavnica Narodne banke Makedonije Antoaneta Maneva je zanikala, da bi Makedonija privolila v ključ Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri delitvi nekdanjega skupnega jugoslovanskega premoženja v baselski banki in pri razdelitvi deviznih rezerv nekdanje SFRJ. S tem je zanikala nedavno pisanje skopskega Dnevnika, pa tudi jugoslovanske agencije Tanjug, ki sta poročala, da naj bi Skopje pri omenjenih vprašanjih pristalo na ključ IMF. Na zadnjih treh sestankih o delitvi premoženja nekdanje SFRJ, ki so potekali na ravni guvernerjev narodnih bank, sta sicer Makedonija in BiH zastopali stališče, da bi morali baselsko zlato razdeliti po ključu Evropske centralne banke. To bi pomenilo, da bi Makedonija od 46 ton zlata, kolikor ga je v Baslu, dobila 7,2 odstotka, in ne 5,4 odstotka, kolikor bi ji pripadlo po ključu IMF. Pogovori o nasledstvu se bodo nadaljevali konec februarja v Ljubljani.
IMF Argentini odobril nov kredit
14. 01. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) je Argentini odobril nov kredit v višini treh milijard ameriških dolarjev, da bodo v tej južnoameriški državi lažje premagali gospodarske težave in premostili finančno krizo, so v petek sporočili iz sedeža IMF.
Napredek v odnosih z ZRJ
02. 01. 2001 00.00
Konec leta 2000 je po dolgem času prinesel napredek tako v dvostranskih odnosih med Slovenijo in ZR Jugoslavijo kot v nasledstvenih pogajanjih. Tako sta deset let po razpadu nekdanje skupne države Slovenija in ZRJ 9. decembra vzpostavili polne diplomatske odnose, konec zadnjega lanskega meseca pa so naslednice nekdanje SFRJ na srečanju v Bruslju obnovile poldrugo leto zamrznjena pogajanja o nasledstvu. Vzrok za oboje pa tiči predvsem v političnih spremembah v ZRJ.
Letos boljši odnosi s Hrvaško
02. 01. 2001 00.00
Potem ko v minulem letu pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ni prišlo do napredka kljub številnim izjavam politikov obeh držav o njihovi rešljivosti, naj bi po napovedih Ljubljane v odnosih med državama leta 2001 nastopili boljši časi. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob izteku minulega leta ureditev odnosov s Hrvaško izpostavil kot eno od prednostnih nalog vlade in menil, da je odprta vprašanja moč rešiti v nekaj mesecih. Napovedano je srečanje notranjih ministrov, vendar o datumu še ni govora.
ZRJ postala članica IMF
21. 12. 2000 00.00
ZRJ je postala 183. članica Mednarodnega denarnega sklada. Članstvo v IMF naj bi Jugoslaviji pomagalo v kratkem postati tudi članica Svetovne banke. Jugoslavija je bila iz IMF izključena leta 1992 ob uvedbi sankcij proti režimu Slobodana Miloševića zaradi njegove vpletenosti v vojno v BiH. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je sprejem v IMF označil kot pomemben korak pri normalizaciji odnosov med ZRJ in mednarodno skupnostjo. Guverner jugoslovanske centralne banke Mladjan Dinkić pa je dejal, da so tuji vlagatelji zdaj dobili zeleno luč za vlaganja v ZRJ.
ZRJ danes članica IMF?
20. 12. 2000 00.00
Zvezna republika Jugoslavija naj bi danes postala članica Mednarodnega denarnega sklada (IMF). To je v začetku tedna po vrnitvi z obiska v Baslu napovedal guverner jugoslovanske centralne banke Mlađan Dinkić. Beograd si prizadeva za čimprejšnjo vključitev v mednarodne finančne organizacije, saj nujno potrebuje sredstva za oživitev gospodarstva, ki je v zelo težavnem položaju.
ZRJ v IMF 20. decembra
11. 12. 2000 00.00
Guverner centralne jugoslovanske banke Mladjan Dinkić je za nedeljske Večernje novosti povedal, da je ZR Jugoslavija z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) rešila vsa vprašanja in da utegne postati njegova članica že 20. decembra v Washingtonu. Takrat bo formalno ukinjen tudi ameriški zunanji obroč sankcij, saj bo rešeno še zadnje vprašanje, to pa je nasledstvo. Jutri se bodo namreč v Beogradu sestali guvernerji centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik in rešili tudi vprašanje razdelitve baselskega zlata, je pojasnil Dinkić.
Labus o delitvi premoženja
10. 12. 2000 00.00
Podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus je za današnjo Politiko povedal, da bo vlada ZRJ v teh dneh oblikovala komisijo za nasledstvo, nato pa sprejela izhodišča o razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ. Vlada ZRJ si želi nadaljevati pogovore o nasledstvu, zato bi rada z novo državno politiko tudi jasno pokazala, da bi rada čimprej nadomestila zaostanek iz minulega obdobja ter da ni več ona tista, ki pogovore zavira.
Zjuganov kritizira Putina
02. 12. 2000 00.00
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu očital, da ne izpolnjuje predvolilnih obljub. Hkrati je pozval k vzpostavitvi demokracije po sovjetskem vzoru. Putin je dokazal, da od svoje izvolitve marca lani ni izpolnil pričakovanj ljudi, je v uvodnem govoru na otvoritvi dvodnevnega kongresa komunistične stranke v Moskvi dejal Zjuganov. Dejal je še, da sedanja ruska vlada še z večjo vnemo od prejšnje "pleše po glasbi, ki jo igra Mednarodni denarni sklad (IMF)." Putin se na oblasti lahko obdrži le zaradi visokih cen nafte na svetovnem trgu, meni Zjuganov. V času predsednikovanja Borisa Jelcina sta namreč Rusija in IMF julija 1999 sklenila pogodbo, ki je predvidevala ruski najem posojil v višini 4,5 milijarde ameriških dolarjev, vendar je IMF izplačilo kreditov začasno ustavil, saj je ocenil, da Rusija ni dovolj hitro izvajala gospodarskih reform.