imf

Zlato SFRJ in Miloševićevi dolarji

02. 12. 2000 00.00

Odkar so objavili vest, da so mednarodne ustanove pripravljene sprostiti zlato nekdanje SFRJ v baselski banki, so posamezne države naslednice ponovno hitro načele vprašanje nasledstva, sočasno pa prišle na dan z novimi zahtevami. Tako so pristojni v BiH in Makedoniji nedvoumno povedali, da niso pretirano zadovoljni z merili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za razdelitev premoženja nekdanje SFRJ in da bi jih bilo treba spremeniti. Sprva je kazalo, da je samo Hrvaška nezainteresirana, toda po končanem zagrebškem srečanju na vrhu so pristojni na zunanjem ministrstvu povedali, da se je ta država od nekdaj zavzemala za reševanje vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ "v skladu z mednarodnim pravom ter ob spoštovanju enakosti držav naslednic". Hrvaška stran poleg tega meni, da bi bilo treba čimprej obnoviti pogajanja o nasledstvu pod pokroviteljstvom Sveta za uresničevanje miru (PIC), zlasti zato, ker so rešena nekatera začetna politična vprašanja, kot je odrekanje ZRJ od kontinutete. Guverner Nacionalne banke Mladjan Dinkić pa je izjavil, da so zasledili okoli milijardo ameriških dolarjev, ki je izginila iz Srbije pod vladavino Miloševića. Mednarodna pisarna za nadzor tujih sredstev (International Bureau for Control of Foreign Assets), je našla izginuli denar na Cipru in v drugih državah. Ta organizacija naj bi tudi ponudila pomoč novim pro-demokratičnim oblastem v Jugoslaviji, da povrnejo denar iz tujih bančnih računov. V oktobru je bilo v poročilu nemške obveščevalne službe omenjeno, da so&nbsp

Odpis dolga 21 državam v razvoju

02. 12. 2000 00.00

Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.

ZRJ kmalu članica EBRD

14. 11. 2000 00.00

Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.

Koštunica pripravljen normalizirati odnose z ZDA

12. 10. 2000 00.00

Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je po današnjem srečanju s posebnim svetovalcem ameriškega predsednika Billa Clintona za Balkan Jimom O'Brienom v Beogradu izrazil pripravljenost za normalizacijo odnosov med ZRJ in ZDA. "V komunikaciji med državama je bila doslej nekakšna praznina, vendar upam, da jo bosta državi po današnjem srečanju uspeli zapolniti," je dodal Koštunica. Koštunica je še izrazil zaskrbljenost v zvezi z daytonskim sporazumom in resolucijo Združenih narodov o Kosovu. Pri tem ni pojasnil razlogov za svojo zaskrbljenost, ponovil pa je stališče, da Kosovo ostaja sestavni del Srbije. Dejal je še, da je Kosovo problem celega Balkana, Evrope in celega sveta. Odposlanec ameriškega predsednika je pogovore s Koštunico označil za "tople in odprte", ki so po njegovih besedah pripomogli k vzpostavitvi ugodnega ozračja v odnosih med ZDA in ZRJ. O'Brien je še dejal, da si ameriška stran v skladu z navodili predsednika Clintona in v dogovoru s kongresom prizadeva urediti "tehnična" vprašanja, ki bodo omogočila vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Koštunica pa je za oddajo italijanske televizije RAI, ki bo predvidoma na sporedu drevi, zatrdil, da bo spoštoval voljo Črnogorcev, četudi ne želijo biti več sestavni del jugoslovanske federacije. Obenem je ocenil, da bi lahko zaradi zgodovine, skupnih odnosov in sedanjih demokratičnih sprememb v Srbiji prevladala želja po skupni državi med Srbijo in Črno goro. Medtem je tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Thomas Dawson v Washingtonu dejal, da bi se lahko ZRJ pridružila IMF že v nekaj mesecih. Po besedah Dawsona se IMF o tem sicer še ni pogovarjal z jugoslovanskimi oblastmi, vendar pa pozdravlja njihovo namero o pridružitvi ZRJ k IMF, pa tudi drugim mednarodnim ustanovam.

Clinton za odpis dolga revnim državam

03. 10. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z nekaterimi republikanskimi in demokratskimi politiki, verskimi voditelji ter znanimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi pevec skupine U2 Bono,

Končano zasedanje IMF in SB

29. 09. 2000 00.00

Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.

IMF in Svetovna banka obsodila proteste

28. 09. 2000 00.00

Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.

Havel za spremembo sistema vrednot

27. 09. 2000 00.00

Še pomembnejše kot pomoč gospodarstvu držav v razvoju je prestrukturiranje sistema vrednot, na katerih temelji trenutna civilizacija, je včeraj v Pragi na odprtju letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke povedal češki predsednik Vaclav Havel.

Predčasno končano zasedanje IMF in Svetovne banke

27. 09. 2000 00.00

Skupno letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke se je danes v Pragi predčasno končalo z zaključnimi govori generalnega direktorja IMF Horsta Köhlerja in predsednika Svetovne banke Jamesa Wolfensohna. Zasedanje naj bi prvotno trajalo do četrtka dopoldan, vendar so bili govori udeležencev krajši, kot so sprva predvideli, zato so zasedanje zaključili predčasno. Wolfensohn in Köhler sta danes izrazila obžalovanje zaradi nasilja, ki je izbruhnilo v okviru protestov nasprotnikov globalizacije, jutri dopoldne ob 11. uri po srednjeevropskem času pa bosta o zasedanju IMF in Svetovne banke spregovorila tudi na novinarski konferenci. Po včerajšnjih spopadih med nasprotniki globalizacije in češkimi varnostnimi silami ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) v Pragi je bilo danes ponoči v češki prestolnici mirno. V včerajšnjih izgredih je bilo sicer ranjenih najmanj 30 ljudi. Pobuda proti globalizaciji (Inpeg), ki je soorganizirala včerajšnje proteste, je za danes dopoldne napovedala mirno zborovanje. O protestih proti globalizaciji izčrpno poročata tudi praški neodvisni medijski center&nbsp

V Pragi ranjenih 15 policistov <BR>

26. 09. 2000 00.00

Med protesti nasprotnikov globalizacije v Pragi, kjer se je danes začelo letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB), je bilo ranjenih približno 15 policistov in več protestnikov. Protestniki naj bi skušali prebiti policijski kordon v bližini kongresnega središča, kjer poteka zasedanje IMF in WB. Anarhisti so na policiste metali molotovke in kamenje, zažgali pa so tudi ameriško zastavo. Varuhi reda so na napade odgovorili s solzivcem in vodnimi topovi.

Za manjše davke na goriva

26. 09. 2000 00.00

Na rednem letnem srečanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, ki se ga udeležujejo predsedniki vlad, finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz 182 držav, so včeraj med drugim govorili tudi visokih cenah nafte.

IMF o svojih nalogah, nafti in evru

25. 09. 2000 00.00

V Pragi se je včeraj sestal denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMF), najvišji politični organ organizacije, da bi določil glavne naloge IMF in rešil vprašanje visokih cen nafte in nestabilne evropske valute evra. Odbor je poudaril, da lahko trenutne cene nafte škodijo svetovni gospodarski rasti.

DB napovedala prekinitev sodelovanja

25. 09. 2000 00.00

Nemška Dresdner Bank je pred letnim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada (IMF)in Svetovne banke, ki se bo v češki prestolnici začelo jutri, napovedala prekinitev sodelovanja s francosko BNP Paribas banko na območju srednje in vzhodne Evrope.

Havel poziva k strpnosti

24. 09. 2000 00.00

Češki predsednik Vaclav Havel je v zvezi z letnim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) v Pragi češke mejne oblasti pozval k večji strpnosti pri izdajanju vstopnih dovoljenj.

Havel pozval k strpnosti

23. 09. 2000 00.00

Češki predsednik Vaclav Havel je pred začetkom tridnevnega letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) v Pragi, češke mejne oblasti pozval k večji strpnosti pri izdajanju vstopnih dovoljenj.

Svetovna banka bo pomagala Srbiji

21. 09. 2000 00.00

Predsednik Svetovne banke (SB) James Wolfensohn je danes v Pragi ocenil, da upad denarnih sredstev, ki jih industrijsko razvite države namenjajo za pomoč državam v razvoju, pomeni pravo sramoto. Revščina je trenutno največji svetovni problem. Dejstvo, da se je količina denarne pomoči državam v razvoju v zadnjih desetih letih zmanjšala, je zaskrbljujoče, je ob robu letnega zasedanja Mednarodnega svetovnega sklada in Svetovne banke v Pragi na novinarski konferenci povedal Wolfensohn. Svetovna banka je tudi izrazila pripravljenost pomagati Srbiji v primeru poraza Slobodana Miloševića na nedeljskih zveznih predsedniških volitvah. Počakali bomo na izid volitev, nato pa se bomo odločili o nadaljnjih ukrepih, je še dejal Wolfensohn.

Največji protesti proti IMF napovedani za torek

21. 09. 2000 00.00

Nasprotniki globalizacije so včeraj v Pragi predstavili načrte protestov, ki naj bi se prihodnji teden odvijali pred poslopjem, kjer poteka letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB). S protesti nameravajo udeležencem zasedanja preprečiti odhod s prizorišča. Protestniki zahtevajo ukinitev IMF in Svetovne banke, je sporočila tiskovna predstavnica INPEG, organizacije, ki nasprotuje globalizaciji, Alice Dvorska. Povedala je še, da IMF in SB v 20 letih nista bila sposobna izvesti notranjih reform. Na mejni prehod Cinovec med Nemčijo in Češko pa je davi prispel konvoj s približno 70 mladimi kolesarji iz Nemčije in ZDA, ki želijo protestirati proti IMF in SB.

IMF napoveduje rast svetovnega gospodarstva

20. 09. 2000 00.00

Mednarodni denarni sklad (IMF) v svojem letnem poročilu napoveduje, da bo svetovno gospodarstvo letos doseglo 4,7-odstotno gospodarsko rast, kar je za 0,5 odstotka več, kot so napovedali maja letos. Zasluge za izboljšano napoved gredo trajni gospodarski rasti Združenih držav Amerike, okrepljeni evropski gospodarski rasti ter okrevajočemu japonskemu gospodarstvu. Če se bodo napovedi IMF uresničile, bo to najvišja gospodarska rast po letu 1988. IMF napoveduje, da naj bi razmere v svetovnem gospodarstvu ostale takšne tudi naslednje leto. Letno poročilo je IMF objavil ob začetku rednega letnega srečanjem IMF in Svetovne banke, ki se ga bodo konec tedna v Pragi udeležili predsedniki vlad, finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz 182 držav.

Mednarodni denarni sklad ima spet denarne rezerve

19. 09. 2000 00.00

Po več letih denarnih težav zaradi obsežnih programov pomoči nekaterim azijskim, vzhodnoevropskim in latinskoameriškim državam imata Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka spet obsežne denarne rezerve. Potem, ko je Mehika odplačala svoje zadnje obveznosti do IMF, so sredstva, ki jih ta institucija lahko posoja, trenutno višja kot kdajkoli doslej. Kot so v petek objavili v letnem poročilu IMF, rezerve sklada znašajo več kot 103 milijarde dolarjev, medtem ko je institucija na vrhuncu krize oktobra 1998 razpolagala zgolj s 26 milijardami dolarjev kapitala.

Letno zasedanje IMF in Svetovne banke

18. 09. 2000 00.00

V Pragi bo od 19. do 28. septembra potekalo redno letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke.

IMF bo skrajšal dobo odplačevanja kreditov

17. 09. 2000 00.00

Mednarodni denarni sklad (IMF) bo skrajšal dobo odplačevanja kreditov in zvišal obrestne mere, je sporočilo ameriško ministrstvo za zaklad. S tem je IMF popustila zahtevam ZDA, ki so ga že dlje časa priganjale, naj omeji dobo odplačevanja dolgoročnih posojil. Izvršilni direktorij IMF je še pred mesecem dni zavrnil tak ameriški predlog, kar je bilo nenavadno, saj so ZDA glavne delničarke sklada.

Sodelovanje IMF in Svetovne banke

07. 09. 2000 00.00

Danes sta v Washingtonu predstavila skupno vizijo za tesnejše sodelovanje med organizacijama

Mesić in Račan odpotovala v ZDA

08. 08. 2000 00.00

Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan sta danes odpotovala na večdnevni obisk v ZDA. Mesić je pred odhodom poudaril, da je to izjemno pomemben obisk, ker so ZDA največja sila na svetu, s katero ima Hrvaška prijateljske odnose. Kot je še dejal Mesić, bodo poskušali ameriško stran prepričati, da je Hrvaška območje varnosti in da se v to državo splača vlagati.

Ogrožena stabilnost BiH

08. 08. 2000 00.00

Vodji misij Svetovne banke (WB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v BiH Joseph Ingram in Bruno de Schätzen sta včeraj opozorila, da je zaradi neizvajanja potrebnih gospodarskih reform in razširjene korupcije še naprej ogrožena stabilnost BiH, resne posledice pa bi se po njunem mnenju lahko pokazale že kmalu. Na srečanju z novinarji v Sarajevu sta še menila, da bi se vladi Federacije BiH in Republike srbske v prihodnjih mesecih lahko soočili z razmerami, podobnimi bankrotu. Vladi obeh entitet v BiH že od prvih jesenskih mesecev nista mogli zagotoviti denarja za izplačilo plač in pokojnin, saj za to ni bilo sredstev v obeh proračunih. Po besedah de Schätzna se bo v proračunu Republike srbske pojavil primanjkljaj v višini 200 milijonov konvertibilnih mark, proračunski primanjkljaj v Federaciji BiH pa bo znašal okrog 140 milijonov konvertibilnih mark.

Napoved letošnje gospodarske rasti Napoved letošnje gospodarske rasti

08. 08. 2000 00.00

Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) naj bi svetovno gospodarstvo letos zabeležilo 4,75?odstotno rast, je danes v Washingtonu sporočil generalni direktor IMF Horst Köhler. Zadnja prognoza IMF je aprila napovedovala za pol odstotne točke nižjo svetovno gospodarsko rast. Köhler je obenem svetoval Evropejcem, naj odločneje izvajajo reforme, tako da bi srednjeročno presegli triodstotno gospodarsko rast.

Jeza Afričanov ob neizpolnjenih obljubah

17. 07. 2000 14.31

Medtem, ko se najbogatejše dežele pripravljajo za svoje letne pogovore, jeza me najrevnejšimi deželami narašča. Voditelji skupine Osmih (G8) se bodo srečali v soboto na Japonskem in bodo predvidoma podprli reprogramiranje ruskega dolga - Afrika pa se sprašuje, zakaj so njihove potrebe manj nujne. Pred letom dni so države G8 oznanile, da bodo najrevnejšim odpisale 100 milijonov dolarjev dolga do konca leta 2000. Leto kasneje še niso odpisale skoraj nič. V Afriki, kjer države porabijo dve petini prihodkov za vračilo 350 milijonov dolarjev tujih dolgov, postajajo ljudje nezadovoljni.

Clinton za uspešno Ukrajino

04. 06. 2000 12.03

Ameriški predsednik Bill Clinton se bo na koncu evropske turneje, ki se je začela 30. maja na Portugalskem, ustavil v Ukrajini, kjer se bo 5. junija srečal s predsednikom Leonidom Kučmo in opravil govor ukrajinskemu ljudstvu.

Kasjanov predlagan za premiera

10. 05. 2000 16.39

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes po pričakovanjih spodnjemu domu ruskega parlamenta, dumi, uradno predlagal Mihaila Kasjanova za kandidata za novega premiera. Duma mora po predložitvi kandidature za premiera o Kasjanovem razpravljati v sedmih dneh.

Svet BS potrdil predlog statističnega standarda

21. 04. 2000 14.21

Svet Banke Slovenije (BS) je na četrtkovi seji med drugim potrdil predlog posebnega statističnega standarda objavljanja podatkov Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o mednarodni likvidnosti Slovenije. Podatki bodo objavljeni na nacionalni strani Slovenije v okviru internetne strani IMF. Svet BS je še potrdil najmanjši znesek deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke za mesec maj v višini 492.264 milijonov tolarjev, kar je 1,5 odstotka več kot prejšnji mesec.

Množične aretacije v Washingtonu

16. 04. 2000 11.04

Policija je ob robu spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) sinoči v Washingtonu aretirala 600 nenasilnih protestnikov, ki so vzklikali gesla proti obema mednarodnima finančnima ustanovama, in jih obtožila, da so demonstrirali brez dovoljenja. Mobilizacija za globalno pravičnost, ki vodi proteste proti IMF in SB, je menila, da gre za nezaslišano kršenje prvega amandmaja k ameriški ustavi in poskus, da bi čimvečjemu številu ljudi onemogočili udeležbo na množičnih protestih, ki so napovedani za danes in jutri. Kljub temu je gibanje izrazilo odločenost, da se bodo udeležili protestov.