izjava
Novi napadi upornikov
01. 06. 2001 00.00
Albanski skrajneži so po nekaj dnevnem zatišju napadli položaje makedonske vojske in policije na območju Popove šapke severozahodno od Tetova. Po navedbah makedonske vojske so skrajneži napadli iz smeri vasi Šipkovica in Brodec, makedonske sile pa so na napad odgovorile s topništvom. Boji so ponoči potekali tudi na območju vasi Slupčani, Otlja, Matejče in Umin Dol v okolici Kumanova. Makedonska stran ne poroča o žrtvah med vojaki in policisti.
Nadaljevanje spopadov v Gazi
14. 05. 2001 00.00
Pet pripadnikov palestinskih varnostnih sil je bilo danes zjutraj ubitih v izraelskem napadu na Zahodnem bregu. Po trditvah izraelske vojske je njihova patrulja streljala na skupino oboroženih ljudi pri mestu Beitunia blizu Ramale. Oboroženi Palestinci naj bi se nahajali na območju, kjer ne bi smeli biti. Pred tem je Izrael izvedel enega največjih napadov na Gazo v zadnjih sedmih mesecih. Izraelski helikopterji so napadli palestinska oklepna vozila, med drugim tudi sedež palestinskega voditelja Jaserja Arafata, izraelske vojaške ladje pa so streljale na palestinsko opazovalno točko v begunskem taborišču v Gazi, ki je spremljala gibanje izraelskih ladij. Po palestinskih navedbah so samo v Gazi v bolnišnico prepeljali 10 ranjenih. Razlog za vse napade naj bi bil naraščajoči palestinski teror v zadnjih dneh. Izraelska vojska je napovedala nove akcije proti teroristom.
Tečaj SEPA v Sloveniji
07. 05. 2001 00.00
Policijska akademija generalne policijske uprave bo v sodelovanju z upravo kriminalistične policije in oddelkom za mednarodno sodelovanje generalne policijske uprave že osmič zapored organizirala slovenski del usposabljanja udeležencev Srednjeevropske policijske akademije (SEPA), ki se bo začel v ponedeljek in potekal do 11. maja v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS v Ankaranu, so sporočili iz generalne policijske uprave.
Podpisan kulturni sporazum z Avstrijo
30. 04. 2001 00.00
Po treh letih in pol pogajanj sta zunanja ministra Slovenije in Avstrije, Dimitrij Rupel in Benita Ferrero-Waldner, v Ljubljani podpisala tako imenovani kulturni sporazum. S tem se zaključuje eno od pomembnejših poglavij v reševanju odprtih dvostranskih vprašanj.
But zahteva revizijo
20. 04. 2001 00.00
Predsednik SLS+SKD France But je na današnji novinarski konferenci ponovno poudaril, da z razrešitvijo Marjana Podobnika z mesta predsednika uprave Telekoma LDS ni spoštovala vseh postopkov, ki jih narekuje koalicijska pogodba. Osebno se sicer zavzema, da bi stranka, kljub zadnjim zapletom v zvezi s kadrovskimi rešitvami, zaradi vsebinskih razlogov še naprej vztrajala v koaliciji.
Danski kmetje za odlog širitve EU
09. 04. 2001 00.00
Predsednik danskega sveta za kmetijstvo Peter Gaemelke je v pogovoru za danski dnevnik Politiken izjavil, da bi bilo treba vstop novih članic v EU preložiti za dve leti, da bi lahko pred tem v uniji končali kmetijske reforme.
Haag uspešno izročil obtožnico
06. 04. 2001 00.00
Sekretar haaškega sodišča Hans Holthuis se je danes v Beogradu sestal z jugoslovanskim pravosodnim ministrom Momčilom Grubačom, kateremu je uradno predal obtožnico in nalog za aretacijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je obtožen zločinov med kosovsko vojno. Kot je Holthuis povedal po srečanju z Grubačem, mu je slednji zagotovil, da bodo dokumente izročili Miloševiću osebno.
Batić zavrnil nalog za aretacijo
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis, ki se z delegacijo mudi na obisku v Beogradu, je skušal danes izročiti zaporni nalog za nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića srbskemu pravosodnemu ministru Vladanu Batiću, vendar je ta dejal, da naloga ne more sprejeti in Holthuisa napotil k jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaču. Holthuis se bo tako obiskal Grubača jutri. Jugoslovanski zakoni zaenkrat ne dovoljuje predaje svojih državljanov na tuje, vendar vlada pripravlja posebne ukrepe za sodelovanje s haaškim sodiščem. Novi zakon naj bi po Grubačevih besedah sprejeli prihodnji mesec.
Kaj bo z Miloševićevimi sodelavci
01. 04. 2001 00.00
Jugoslovanski preiskovalni sodnik Goran Čavlina je napovedal, da bodo v prihodnjih dneh zaradi suma izkoriščanja položaja in finančnih goljufij zaslišali še štiri visoke predstavnike nekdanjega režima. Gre za nekdanjega vodjo carinske uprave Mihaila Kertesa, nekdanjega podpredsednika jugoslovanske vlade Nikolo Šainovića, nekdanjega finančnega ministra Jovana Zebića in nekdanjega vodjo srbskih tajnih služb Radeta Markovića.
V Fructalu ne bo pretresov
31. 03. 2001 00.00
V ajdovskem Fructalu je prišlo do primopredaja poslov med odpoklicanim in novim vodstvom podjetja. Po skupščini delničarjev, ki je izvolila novi nadzorni svet, je vajeti prevzel Marjan Mir, nekdanji član uprave večinskega lastnika Fructala, Pivovarne Union.
Za postopnost urejanja razmer na Bližnjem vzhodu
21. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in izraelski premier Ariel Šaron sta se v torek na prvem medsebojnem srečanju, odkar sta letos nastopila položaj, načelno dogovorila za postopen pristop k reševanju izraelsko-palestinskih težav, pri čemer bodo ZDA bolj od daleč opazovale, kaj se bosta sprti strani dogovorili med seboj. "Moja administracija si bo prizadevala za položitev temeljev za mir in bo skupaj z bližnjevzhodnimi državami skušala dati miru priložnost. Miru ne bomo skušali vsiliti, ampak bomo skušali olajšati pot do miru," je dejal Bush. Šaron pa je poudaril, da je za Izrael na prvem mestu vprašanje varnosti, in šele ko bo ta zagotovljena, se je pripravljen pogajati o mirovnem sporazumu s Palestinci.
Cepivo brez dovoljenja za promet
12. 03. 2001 00.00
Za cepljenje proti otroški paralizi pri nas uporabljajo tudi cepiva, ki nimajo dovoljenja za promet. Kot kaže, se je praksa interventnega uvoza in uporabe teh neregistriranih cepiv za obvezno cepljenje otrok precej razširila, čeprav zakon to dovoljuje le izjemoma. Pri preverjanju kakovosti in varnosti krvnih preparatov in cepiv je namreč zaradi morebitnih stranskih učinkov ali prenosa nalezljivih bolezni potrebna posebna previdnost.
Uporaba cepiv brez dovoljenja za promet
11. 03. 2001 00.00
Za cepljenje proti otroški paralizi pri nas uporabljajo tudi cepiva, ki nimajo dovoljenja za promet. Kot kaže, se je praksa interventnega uvoza in uporabe teh neregistriranih cepiv za obvezno cepljenje otrok precej razširila, čeprav zakon to dovoljuje le izjemoma. Pri preverjanju kakovosti in varnosti krvnih preparatov in cepiv je namreč zaradi morebitnih stranskih učinkov ali prenosa nalezljivih bolezni potrebna posebna previdnost.
Porazen poslovni teden
24. 02. 2001 00.00
Vrednosti delnic tehnoloških podjetij so v zadnjih dveh urah včerajšnjega poslovanja na Wall Streetu skokovito porasle, kar je nekoliko pomagalo ublažiti posledice jutranje razprodaje in nasploh poraznega poslovnega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq je poslovni teden sklenil pri vrednosti 2.262,49 točke, kar je za 17,53 točke oziroma 0,8 odstotka več kot v četrtek, še vedno pa kar 6,7 odstotka nižje kot v petek minulega tedna. Nasdaq je od začetka letošnjega leta nazadoval za 8,4 odstotka.
Srečanje Sergejeva in Robertsona
21. 02. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je ob ruskem predlogu o izgradnji mobilnega evropskega protiraketnega sistema evropskim državam ponudil tudi strokovno znanje svoje države. "Imamo vse potrebno - dovolj prostora za potrebno testiranje in tudi potrebno znanstveno osnovo in raziskovalno podlago," je poudaril Sergejev in dodal, da morajo biti za ta projekt pripravljene tudi evropske države.
Kostelićeva končuje kariero?
13. 02. 2001 00.00
Oče in trener trenutno najboljše slalomistke na svetu Hrvatice Janice Kostelić, Ante, je poskrbel za pravi šok med ljubitelji alpskega smučanja. V pogovoru z novinarjem zagrebškega Vjesnika je dejal, da se bo njegova 19-letna hčerka po koncu sezone umaknila iz bele karavane in končala kariero.
Grška izjava o genocidu jezi Turke
11. 02. 2001 00.00
Turški predstavniki so se uradno pritožili o dekretu, ki so ga sprejeli v grškem parlamentu, ki obtožuje Turčijo genocida. Turški premier Bulent Ecevit upa, da ga grški predsednik ne bo podpisal. Grčija pa je izjavila, da gre za zgodovinska dejstva, kar naj ne bi zadevalo sedanjih dobrih odnosov. V dekretu piše, da je Turčija odgovorna za pomor ortodoksnih Grkov v Anatoliji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, med turško vojno za neodvisnost. Pripravo dokumenta je izglasoval grški parlament že pred dvema letoma, sedaj pa so ga podpisali ministri. Čaka le še na podpis predsednika. V izjavi piše tudi naj bi bil 14. september dan za komemoracijo žrtev genocida nad Grki iz leta 1922.
Wahid zavrača očitke o korupciji
02. 02. 2001 00.00
Indonezijski predsednik Abdurrahman Wahid, ki je osumljen korupcije, je po uvedbi preiskave za njegov odpoklic in po ukoru, ki ga je dobil od parlamenta, danes vnovič zavrnil vse očitke. Parlament je namreč včeraj z veliko večino podprl ugotovitve posebne komisije, ki je preiskovala Wahidovo vlogo v dveh finančnih aferah. Wahid je dejal, da obžaluje, da se parlament zanaša na informacije, ki ne temeljijo na dejstvih. Po besedah njegovega tiskovnega predstavnika pa je tudi vnovič zavrnil zahteve po odstopu.
Amnesty International protestira
31. 01. 2001 00.00
Amnesty International Slovenije (AIS) "ostro protestira" proti načinu, na katerega državne oblasti pogosto opisujejo položaj v zvezi z begunci in migranti v Sloveniji. Ena zadnjih je izjava župana občine Puconci Ludvika Novaka, ki je v časniku Dnevnik označil ljudi, ki so jih iz azilnega doma in iz centra za tujce premestili v Vidonce, kot "golazen". Take izjave državnih uradnikov so v nasprotju z ustavo in s splošno deklaracijo o človekovih pravicah. "Očitno je, da so jim tuja načela, kot so varstvo človekovih pravic, osebno dostojanstvo, enakopravnost, nediskriminacija ter prepoved pozivanja k razpihovanju rasne nestrpnosti," je omenjena nevladna organizacija poudarila v sporočilu za javnost.
Množični protest proti Wahidu
29. 01. 2001 00.00
Na največjem protestnem zborovanju proti indonezijskemu predsedniku Abdurrahmanu Wahidu se je danes v Džakarti zbralo 10.000 ljudi, ki zaradi Wahidove domnevne vpletenosti v korupcijske afere zahtevajo njegov odstop. Več tisoč študentov je skušalo vdreti na dvorišče parlamenta, kjer poslanci razpravljajo o korupcijskih obtožbah proti Wahidu. Policija je na njihovo obmetavanje s kamenjem odgovorila s solzivcem in opozorilnimi streli, v spopadih pa huje pretepla tri študente. Na dvorišče parlamenta so sicer dovolili približno tisoč privržencem Wahida, njihove izjave podpore pa so zbledele ob množičnem nasprotovanju pred ograjo.
Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.
Drnovšek o plačni politiki
08. 01. 2001 00.00
Do aktualnih vprašanj plačne politike se je opredelil tudi predsednik vlade Janez Drnovšek. Svoje stališče, ki so ga povzeli mediji, je predstavil kar na internetu, na spletni strani predsednika vlade. Drnovšek med drugim piše, da ne pristaja na pozive k nekakšnemu Thatcherjanskemu urejanju politike plač, ko naj bi vlada s trdo roko zagotovila red. Pri tem je treba imeti občutek in pravo mero, kar je bistvo politike na tem področju.
Izjava Komisije Pravičnost in mir
08. 01. 2001 00.00
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je pripravila posebno izjavo oziroma "apel javnosti" proti izkoriščanju zaposlenih in za zaščito družine, v kateri med drugim ugotavlja, da so v Sloveniji razmere pri zaposlovanju žensk in varstvu materinstva ter družinskega življenja zaskrbljujoče. Pri tem komisija posebej opozarja na problem podaljševanja delovnega časa v nekaterih dejavnostih, zlasti v trgovini, kjer med zaposlenimi prevladujejo ženske.
Bogdan Tanjevič prevzel Budučnost
03. 01. 2001 00.00
Bogdan Tanjevič je novi trener jugoslovanskega košarkarskega prvaka Budučnost iz Podgorice. Sloviti košarkarski strokovnjak iz Sarajeva bo poleg črnogorske ekipe še naprej vodil italijansko reprezentanco, s katero je na zadnjem evropskem prvenstvu v Franciji leta 1999 osvojil zlato kolajno, na lanskih olimpijskih igrah v avstralskem Sydneyju pa peto mesto.
Žižić za sodelovanje Črne gore
17. 12. 2000 00.00
Predsednik jugoslovanske vlade Zoran Žižić je naročil guvernerju Narodne banke Jugoslavije Mlađanu Dinkiću, naj na prihodnje sestanke guvernerjev centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik povabi tudi predstavnika centralne banke Črne gore. Premier Žižić je povedal, da je zvezna vlada prejšnji teden oblikovala komisijo za nasledstvo nekdanje SFRJ, v sestavi katere morajo biti tudi predstavniki Črne gore. Tak sklep je po Žižićevih besedah v skladu s sodelovanjem in delovnimi stiki, ki jih ima njegov kabinet s črnogorsko vlado.
Varnostni svet obsodil terorizem
07. 12. 2000 00.00
Varnostni svet OZN je sprejel predsedniško izjavo, s katero je ponovno obsodil vsa teroristična dejanja ne glede na motive in izrazil pripravljenost, da se sooči s tovrstno "nadlogo". Predsedniška izjava, ki jo je prebral ruski veleposlanik Sergej Lavrov, je bila sprejeta po daljši razpravi, ki je sledila poročilu pravnega svetnika OZN Hansa Corella. Corell je izpostavil težave, ki nastajajo pri prizadevanjih za mednarodno sodelovanje v boju proti terorizmu, kot so povezave med terorističnimi skupinami in kriminalnimi združbami, prav tako pa tudi povezovanje terorizma in religije.
Fischer jutri v Sloveniji
06. 12. 2000 00.00
Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer bo jutri prispel na tradicionalni zasebni delovni pogovor s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Iz urada predsednika Kučana so sporočili, da naj bi sogovornika v Ljubljani izmenjala poglede na aktualna dogajanja v obeh državah ter dvostransko in multilateralno sodelovanje. Po pogovorih, ki bodo pozno popoldne, je v Vili Podrožnik predvidena izjava za javnost. Fischer prihaja na obisk v Slovenijo prav v času, ko so se v avstrijski javnosti ponovno pojavile že večkrat slišane zahteve, da bi vstop Slovenije v Evropsko unijo pogojili z odpravo Avnojskih sklepov.
Razbili Lončaričevo navezo
30. 11. 2000 00.00
Na novinarski konferenci je direktor uprave kriminalistične policije Dušan Mohorko pojasnil ozadje dogodkov, ko so policisti v ponedeljek, 27. novembra, ob šesti uri zjutraj na območju policijskih uprav Ljubljane, Maribora, Murske Sobote in Kopra pričeli z zaključkom akcije proti organizirani mednarodni kriminalni združbi, ki se je ukvarjala z ilegalnim prevozom prebežnikov iz vzhodnih držav preko Slovenije v Italijo. V akciji, v kateri je sodelovalo 162 kriminalistov in policistov, so prijeli 25 osumljencev, za 24 so odredili policijsko pridržanje, tri osebe pa še iščejo, tudi z mednarodno tiralico. Dvanajst osumljencev so privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, zaslišanja zadnjih štirih še tečejo, za sedem osumljencev je preiskovalni sodnik odredil pripor, opravili pa so tudi 35 hišnih preiskav in preiskavo bančnega sefa. Delo policije je usmerjala vodja skupine tožilcev za posebne zadeve Jožica Boljte-Brus, z akcijo pa so organizirano združbo razbili od vrha do tal. Pri primeru so dobro sodelovali tudi z italijansko in hrvaško policijo, težave so imeli le zaradi predčasnega razkritja glavnega organizatorja prevozov, ki ga je povzročila nepremišljena izjava tržaškega tožilca, je povedal Mohorko.
Nasilje danes terjalo šest življenj
13. 11. 2000 00.00
Nasilje na palestinskih ozemljih je danes terjalo šest smrtnih žrtev. Na Zahodnem bregu so bili v treh napadih oboroženih Palestincev danes ubiti štirje Izraelci, osem pa jih je bilo huje ranjenih. Na območju Gaze je bil v spopadih z izraelskimi vojaki danes ubit 18-letni Palestinec, neki Palestinec pa je umrl za posledicami poškodb, ki jih je dobil konec tedna. Število smrtnih žrtev nasilja, ki na palestinskih ozemljih divja že sedem tednov, se je tako povzpelo na 217. Izraelski premier Ehud Barak je izraelski vojski danes dal ukaz, naj z vsemi sredstvi odgovori na zadnji val nasilja na palestinskih ozemljih, je sporočil njegov tiskovni predstavnik v Chicagu, kjer se Barak udeležuje letne skupščine neke judovske organizacije. Barak se je sicer včeraj v Washingtonu sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar srečanje ni prineslo ustavitve nasilja. Barakov svetovalec Dani Jatom je za izraelski radio povedal, da strani trenutno ne računata na obnovo mirovnih pogajanj. "Zaradi nadaljevanja nasilja Barak ne vidi možnosti za obnovo pogajanj," je poudaril Jatom. Organizacija islamske konference (OIC) je na vrhunskem zasedanju v glavnem mestu Katarja Doha svoje članice pozvala, naj prekinejo odnose z Izraelom, zagrozila pa je tudi, da bo zaostrila odnose z vsako državo, ki bo preselila svoje veleposlaništvo v Jeruzalem. Ta izjava pa ni tako ostra, kot so zahtevale nekatere članice OIC, med njimi Iran in Savdska Arabija, ki so si prizadevale, da bi vseh 56 članic OIC prekinilo odnose z Izraelom. Kot je pojasnil vodja egiptovske delegacije, premier Atef Obeid, se mora vsaka članica sama odločiti o tem vprašanju. Vrh OIC, ki se je začel v nedeljo, naj bi trajal tri dni, vendar se bo po besedah generalnega sekretarja OIC Azedina Laraqija najverjetneje končal že danes. Za najbolj burno razpravo v pripravi sklepne deklaracije so na zasedanju poskrbela različna mnenja o tem, ali naj v pozivu k prekinitvi odnosov z Izraelom uporabijo besedo zahteva ali poziv. Sicer naj bi OIC v sklepni izjavi pozvala k oblikovanju sodišča za izraelske vojne zločine, zahtevala pa naj bi tudi namestitev mednarodnih mirovnih sil, ki bi zaščitile Palestince.
OIK "vabi" k bojkotu Izraela
13. 11. 2000 00.00
Arabski voditelji so se zbrali v katarski prestolnici Doha na vrhunskem srečanju Organizacije islamske konference (OIK). Srečanje je odprl iranski predsednik Mohamad Hatami, ki predseduje OIK, uvodnega zasedanja pa se je udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan. Vrhunskega srečanja OIK se udeležujejo predstavniki 56 držav, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in maroški kralj Mohamed VI. pa nista prispela v Doho. Glavna tema prvega dneva zasedanja je bila nasilje na palestinskih ozemljih, ki je doslej zahtevalo že 210 življenj. Zunanji ministri članic OIK, ki predstavljajo okoli 1,2 milijarde muslimanov so pripravili osnutek resolucije, v kateri pozivajo k prekinitvi odnosov z Izraelom zaradi nasilja nad Palestinci. Hatami je v svojem nastopu predstavil mirovni načrt za Bližnji vzhod v štirih točkah, ki predvideva ustanovitev večverske države v Palestini. Srečanja se je udeležil tudi palestinski predsednik Jaser Arafat, ki je izjavil, da je odpor Palestincev odpor za svobodo in neodvisnost od okov okupatorja. "Palestinsko ljudstvo se zaveda pomembnosti take odločitve in nujnosti žrtev na tej poti." je še dejal Arafat. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem nagovoru pozval voditelje k strpnosti, proti sovraštvu in nasilju.