izjava
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Portugalci ne upajo igrati v Barceloni
26. 10. 2000 00.00
Portugalska nogometna zveza je odpovedala prijateljsko tekmo z reprezentanco Katalonijo, ki bi morala biti odigrana na stadionu Nou Camp v Barceloni konec decembra. Razlog je preprost - portugalski zvezdnik Figo, ki je pretekli konec tedna videl, kaj si Katalonci mislijo on njem po prestopu k tekmecu iz Madrida. "Žaljivke in grožnje niso letele le nanj, ampak tudi na portugalski narod," je dejal predstavnik za javnost pri portugalski zvezi Jose Carlos Freitas.
ZRJ kmalu v ZN
26. 10. 2000 00.00
ZRJ bi se lahko v bližnji prihodnosti pridružila Združenim narodom, je v Skopju včeraj izjavil ameriški veleposlanik pri ZN Richard Holbrooke, ki se je ob robu vrhunskega srečanja voditeljev držav Jugovzhodne Evrope v makedonski prestolnici sestal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Holbrooke je danes prispel na obisk v Sarajevo. Holbrooke je pogovore z novim jugoslovanskim predsednikom označil za "odlične". Holbrooke je najvišji ameriški predstavnik, ki se je sestal s Koštunico po njegovem prevzemu predsedniške funkcije v začetku oktobra. "Mislim, da je jasno, da se bo ZRJ pridružila ZN zelo kmalu," je dejal Holbrooke in ob tem dodal, da ne gre niti za vprašanje mesecev. Ameriški veleposlanik pri ZN je še ocenil, da bo stabilizacija na Balkanu zahtevala še nekaj časa.
Beaubourg v znamenju britanskega filma
10. 10. 2000 00.00
V francoskem kulturnem centru Pompidou bodo od 4. oktobra do 5. marca predvajali 200 britanskih filmov. Za predstavitev britanskih filmov so se Francozi odločili predvsem zato, ker se v Franciji še vedno ne morejo izogniti predsodkom, ki zadevajo Britance in njihov film. Gotovo je k temu prispevala slavna izjava Francoisa Truffauta, da "besedi Anglija in film ne gresta skupaj", s katero je v določenem trenutku hotel odvrniti ljudi od Hitchcocka.
Zimske razmere na atletski stezi
25. 09. 2000 00.00
Zimske razmere na atletski stezi
Karadžića bi lahko aretirali še pred volitvami v BiH
12. 09. 2000 00.00
Namestnik glavne tožilke haaškega Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Graham Blewitt je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni avaz dejal, da bi lahko nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića aretirali še pred volitvami v BiH 11. novembra. Blewitt je še dodal, da ga je opogumilo stališče ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi morali Karadžića aretirati še pred napovedanimi volitvami. "Že dalj časa pritiskamo na vse sile v BiH, da bi aretirale Karadžića. Clintonova izjava je zelo močna in pozitivna. Upam, da se bo uresničila," je izjavil namestnik Carle del Ponte. Potrdil je tudi, da v Haagu že dalj časa razmišljajo o sestavi posebnih vojaških enot, katerih naloga bi bila izključno aretacija oseb, ki so osumljene vojnih zločinov.
Sodelovanje IMF in Svetovne banke
07. 09. 2000 00.00
Danes sta v Washingtonu predstavila skupno vizijo za tesnejše sodelovanje med organizacijama
Vprašanje verskih svoboščin
06. 09. 2000 00.00
Vatikan je izdal izjavo Dominus Jesus, kjer je zapisano, da je katoliška cerkev edina Kristusova cerkev. Dokument je podpisal papež Janez Pavel II. Izjava pa je povzročila precej prahu med evropskimi tiskanimi mediji.
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Pohod irskih protestantov
12. 08. 2000 00.00
Današnje parade ob 300. obletnici zmage na katoličani se je udeležilo več tisoč severnoirskih protestantov, pripadnikov reda Vajencev. Zaradi grožnje o podtaknjeni bombi pa so morali policisti zapreti glavno železniško progo v Londonderryju
Tudi Walesa opran suma
11. 08. 2000 00.00
Posebno sodišče je danes presodilo, da nekdanji voditelj poljskega sindikata Solidarnost Lech Walesa ni sodeloval z nekdanjo komunistično tajno policijo SB. Sodišče je presodilo, da je izjava Walese, v kateri je zanikal sodelovanje z omenjeno policijo, resnična.
Na Severnem Irskem spet napeto
11. 08. 2000 00.00
Irska vojska je v grofiji Donegal na severu Republike Irske včeraj odkrila kombi s 450 kilogrami doma narejenega eksploziva. Kot je danes sporočila policija, je kombi na območje prispel iz Severne Irske, saj mu je policija sledila od Londonderryja. Strokovnjaki so izvedli nadzorovano eksplozijo, preučujejo pa še drugo zapuščeno vozilo, ki so ga našli nedaleč od kombija. Policija ni nikogar aretirala.
Kwasniewski opran suma
10. 08. 2000 00.00
Posebno sodišče je danes presodilo, da poljski predsednik Aleksander Kwasniewski ni sodeloval z nekdanjo komunistično politično policijo SB. Predsednik porote je potrdil, da je bila izjava predsednika, da z omenjeno policijo ni sodeloval, resnična.
Pretep med policijo in navijači
28. 07. 2000 10.46
Na tekmi kvalifikcij lige prvakov med Crveno zvezdo in Torpedom iz Kutaisija v Beogradu je prišlo do neredov, ki so se končali s spopadom policije in navijačev domačega kluba. Ti so med tekmo žalili predsednika Slobodana Miloševiča in peli opozicijske pesmi. ''Ob koncu prvega polčasa so pijani huligani začeli trgati sedeže, zažigati bakle in jih metati naokrog'' je uradna izjava policije, ki je to poskušala preprečiti z gumijevkami, kar je navijače še bolj razjezilo, tako da je prišlo do masovnega pretepa, po katerem so morali zdravniško pomoč poiskati trije policisti in številni navijači. En policist je resno poškodovan, 151 ljudi pa je bilo aretiranih, vendar večina že naslednji dan izpuščenih. Tekma se je sicer končala z izidom 4:0 v korist domačega kluba.
Novinarska konferenca SDS
17. 07. 2000 18.51
Podpredsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Milan Zver je na novinarski konferenci dejal, da je ''lažna izjava predstojnika Centra za raziskovanje javnega mnenja pri FDV Nika Toša, da je poskušal v raziskovalno skupino vrniti člana ožjega vodstva SDS''. Dodal je še, da njegov cilj ni bil, da se prekine pogodba, saj center ima najboljšo infrastrukturo za tovrstne dejavnosti v državi. Za odnose v vladajoči koaliciji ''po črnem četrtku, ko je koalicijska partnerica SLS podprla Potrčev ustavni koncept,'' je Zver dejal, da za SDS še vedno niso brezupna prizadevanja po uresničitvi dvokrožnega večinskega volilnega sistema. Vendar če bo poslanska skupina SLS podprla Potrčev predlog, bo to SDS razumela kot enostransko prekinitev pogodbe z njihove strani, saj je sporazum koalicija Slovenija napisan na podlagi večinskega sistema. Zver je še napovedal, da bo 21. julija v Dupleku seja sveta SDS.
Sprejeta izjava o razmerah v Črni gori
12. 07. 2000 09.06
Slovenski, hrvaški in češki predsednik - Milan Kučan, Stipe Mesić in Vaclav Havel - so včeraj v Dubrovniku po srečanju s črnogorskim predsednikom Milom Đukanovićem sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov v ZRJ, predvsem zaradi ustavnih sprememb, ki jih je nedavno sprejel jugoslovanski parlament. Po mnenju treh predsednikov te spremembe ogrožajo demokracijo, rušijo enakopravnost subjektov federacije ter predstavljajo arogantno zanikanje mednarodno uveljavljenih načel.
DZ prekinil sejo
29. 06. 2000 14.00
Državni zbor je nadaljeval razpravo o vmesnem poročilu t.i. Mogetove preiskovalne komisije: zaradi zapleta in obstrukcije opozicijskih poslancev, ki jo je povzročila včerajšnja izjava Pavla Ruparja (SDS), pa so poslanci delo dvakrat prekinili.
Umik izraelskih sil z meje
19. 06. 2000 20.55
Varnostni svet Združenih narodov je včeraj potrdil umik izraelskih sil iz južnega Libanona, njihovo mesto pa naj bi zavzele mirovne sile ZN. VS je tudi sprejel predsedniško izjavo, s katero je potrdil mnenje generalnega sekretarja Kofija Annana, da se je izraelska vojska umaknila iz južnega Libanona. Izjava bi morala biti sprejeta že v nedeljo zjutraj, vendar je Rusija podprla stališče Libanona, češ da Izrael ni končal umika in zato zavrnila omenjeno izjavo. Po večurnih pogajanjih je Rusija privolila v nekoliko dopolnjeno besedilo, ki vključuje opozorilo ''o kršitvah po 16. juniju''. Predsedniška izjava mora biti za razliko od resolucije sprejeta soglasno.
Pahor: Osvobodilni boj ni bil prevara
19. 06. 2000 18.23
Predsednik ZLSD Borut Pahor odločno zavrača stališče včerajšnjega slavnostnega govornika v Kočevskem Rogu Justina Stanovnika, ki je dejal, da ''je bil osvobodilni boj prevara''. Pahor meni, kot je zapisal v sporočilu za javnost, da je izjava ''zgodovinsko netočna in vredna kritike ter obžalovanja v luči poskusov, da počasi vendarle zaključimo žalostno epizodo političnih sporov o polpretekli zgodovini za dnevnopolitične potrebe''.
Raul najdražji nogometaš na svetu
16. 06. 2000 16.00
Nepreverjene govorice, da se FC Barcelona suka okoli španskega zvezdnika Raula Gonzalesa, je spodbudila predsednika Real Madrida Lorenza Sanza, da je z nogometašem podaljšal pogodbo. Usluge kraljevemu klubu do leta 2005 mu bodo prinesle 5,5 milijona dolarjev na leto (milijon nemških mark na mesec), odškodnina za prestop v drugi klub pa znaša neverjetnih 166 milijonov dolarjev. S tem je 23- letni napadalec postal najbolje plačani nogometaš na svetu.
Li Peng nadaljuje obisk
14. 06. 2000 14.39
Predsednik kitajskega parlamenta Li Peng, ki se mudi na obisku v Sloveniji, se bo danes popoldne sestal z delegacijo državnega zbora pod vodstvom predsednika Janeza Podobnika. Na pogovorih bo sodeloval tudi minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Zvečer se bo Li Peng sestal s predsednikom države Milanom Kučanom, za jutri pa je napovedan še pogovor s predsednikom vlade Andrejem Bajukom.
Sedež Microsofta v Kanadi?
05. 06. 2000 14.15
BBC je poročal, da je Gordon Wilson, minister za delo kanadske province Britanska Kolumbija izjavil, da je njegovo ministrstvo pripravljeno finančno podpreti Microsoft, če bi se ta odločil za selitev sedeža v Kanado. Poleg tega bi mu v Kanadi ponudili tudi davčne olajšave. Izjava se zdi smiselna, ker se zna zgoditi, da bo ameriško pravosodje razbilo Microsoft na dva dela, s potezo pa bi softverski gigant zamenjal domicil ter v prihodnje posloval po kanadskih zakonih. Microsoft je govorice, ki jih je sprožila izjava, zanikal. Microsoftov predstavnik za tisk, Jim Cullinan je izjavil, da se podjetje počuti prav dobro v predmestju Seatlla in da je prepričano v svojo zmago na sodišču. Oglasil se je tudi predstavnik za tisk kanadskega ministrstva, ki je pojasnil, da minister Wilson ni povabil Microsofta, temveč le izrazil pripravljenost proučiti podobne Microsoftove predloge, če bi se pojavili. Pojasnil je še, da so mediji ministrove izjave napačno interpretirali.
Danski skupini na Metelkovi
23. 05. 2000 14.03
Danes ob 21. uri, bodo pred klubom Gromki, Metelkova mesto, trije umetniški elementi ene celote, posvečeni pravičnemu boju, ki ga kustos Jurij Krpan bije za obstoj galerije Kapelica.
Izjava kustosa Jurija Krpana
23. 05. 2000 13.38
Živimo v državi brez politike. Kljub temu imamo politike (!?). Kaj počnejo? Histerizirajo, seveda! Kot kmetje brez zemlje in mornarji brez morja bluzi njihova želja, ki ni osredinjena okoli vztrajanja na ustvarjanju dobrin, temveč v iskanju razlogov, zakaj tega ne počnejo, so vsi tisti, ki dobro vedo kaj ustvariti - njihovi neposredni sovragi. Živimo v državi brez vizij in med temi manjka tudi vizija kulturnega razvoja, manjka kulturna politika, ki bi, kakršna koli bi že bila, naredila razmerja med ustvarjalci na področju umetnosti in kulture transparentna.
Ameriški tisk o konferenci v Vilniusu
21. 05. 2000 10.08
Ameriški Washington Post v včerajšnji številki objavil članek, posvečen petkovi konferenci o zvezi NATO v Vilniusu, v katerem med drugim navaja tudi stališče, ki ga je zastopal v. d. slovenskega zunanjega ministra Dimitrij Rupel.
Vojska ZRJ opozarja zvezo NATO
05. 05. 2000 07.42
Jugoslovanska vojska je včeraj zanikala, da ima zveza NATO, ki tvori jedro mirovnih sil na Kosovu (KFOR), pooblastila za morebitno napotitev svojih vojakov na petkilometrsko varnostno območje ob administrativni meji med Srbijo in Kosovom.
Grozi Hrvaški državni udar?
04. 05. 2000 15.53
Hrvaški vojni veterani so napovedali, da bodo zaradi namere vlade, da jim zmanjša pravice, uničili prihajajočo turistično sezono, blokirali mejne prehode in ceste proti morju, pristanišča in letališča, piše današnji hrvaški tednik Globus.
Hrvaški minister za kulturo v Sloveniji
03. 05. 2000 15.42
Na delovnem obisku v Sloveniji bo jutri hrvaški minister za kulturo Antun Vujić. Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, se bo Vujić opoldne sestal z v. d. ministra za kulturo Jožefom Školčem, po srečanju pa je predvidena izjava za javnost. Na hrvaškem ministrstvu za kulturo pa so povedali, da bosta prvi delovni sestanek ministra izkoristila za pogovor o pospeševanju kulturnega sodelovanja med državama.
Jedrske velesile želijo jedrsko razorožitev
02. 05. 2000 17.36
Pet jedrskih velesil - ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska - je prvič v skupni izjavi izrazilo nedvoumno zavezanost popolni jedrski razorožitvi, vendar ne da bi določile datum uresničitve tega cilja.
Van Nistelrooya ne bo v Manchester
28. 04. 2000 07.40
Kot vse kaže je 29.6 milijona dolarjev vreden prestop nizozemskega nogometnega reprezentančnega napadalca Ruuda van Nistelrooya iz PSV Eindhovna v Manchester United padel v vodo. Iz angleškega prvaka so sporočili, da ga zaradi poškodbe kolena ne bodo vključili v svoje vrste.