izročitev
Talibani pogrešajo bin Ladna
23. 09. 2001 00.00
Talibanske oblasti so sporočile, da je Osama Bin Laden pogrešan. Bin Ladnu so namreč višji verski voditelji nameravali predlagati, naj zapusti Afganistan, vendar mu sporočila niso mogli predati.
V Pakistanu vre
21. 09. 2001 00.00
V streljanju med enotami policije in islamskimi skrajneži, ki v Karačiju protestirajo proti morebitnim ameriškim napadom na Afganistan, so bili ubiti štirje protestniki.
Bushev brezpogojni ultimat
21. 09. 2001 00.00
Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je ponovil ultimat, ki ga je predsednik Bush postavil talibanskim oblastem za izročitev Osame bin Ladna. Ameriški bombniki B-52 so medtem prejeli ukaz, naj se pripravijo za napad v okviru operacije proti terorizmu.
Priprave ZDA na povračilne ukrepe
22. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bush se je s svetom za nacionalno varnost prek videokonference pogovarjal o nadaljnji strategiji operacije boja proti terorizmu. V Pentagonu medtem pripravljajo ukaz za novo namestitev ameriških sil, pri čemer je potreben le še podpis ameriškega obrambnega ministra Rumsfelda.
Talibani ne popuščajo
21. 09. 2001 00.00
Talibanski veleposlanik v Pakistanu je na izredni tiskovni konferenci ponovno poudaril, da Afganistan brez trdnih dokazov ZDA ne bo predal Osame bin Ladna.
Osmi dan po napadu
19. 09. 2001 00.00
ZDA so za odpravo posledic napadov in za boj proti terorizmu namenile 40 milijard dolarjev, predsednik Bush je potrdil tudi resolucijo kongresa o pooblastilih za uporabo vojaške sile. Talibani pa ZDA pozivajo k potrpežljivsti.
Pakistan med ZDA in Afganistanom
19. 09. 2001 00.00
Pakistanski voditelj general Perez Mušaraf je v televizijskem nagovoru svojemu ljudstvu dejal, da bi zavrnitev sodelovanja z ZDA ogrozila pakistanski jedrski program.
Val nestrpnosti v ZDA
18. 09. 2001 00.00
Posledice terorističnega napada na ZDA vse bolj čutijo tudi pripadniki manjšin in drugih ver, ki živijo v tej državi. Predsednik Bush je zato Američane pozval k strpnosti.
Talibani napovedali sveto vojno
18. 09. 2001 00.00
Talibanski režim bo v primeru ameriških povračilnih napadov razglasil sveto vojno proti ZDA. Odločanje vrhovnega sveta talibanskih verskih dostojanstvenikov o izročitvi Osame bin Ladna so preložili.
ZDA pripravljene na napad
18. 09. 2001 00.00
ZDA se pospešeno pripravljajo na morebitno vojaško akcijo proti Afganistanu. Predsednik George Bush je ukazal mobilizacijo dodatnih 50.000 rezervistov, ki naj bi sodelovali v napadu.
V pričakovanju ameriškega maščevanja
16. 09. 2001 00.00
V Združenih državah poteka velika mobilizacija. Kar 85 odstotkov Američanov podpira vojaško akcijo. Najverjetnejša tarča napada še vedno ostaja Afganistan, kjer naj bi se skrival teroristični vodja Osama Bin Laden. Bin Laden je danes preko afganistanske tiskovne agencije znova zanikal svojo vpletenost v teroristični napad, toda Združene države so neomajne.
Talibani o izročitvi bin Ladna
17. 09. 2001 00.00
Vrhovni voditelj talibanov, mula Mohamed Omar, je sporočil, da bo o morebitni izročitvi Osame bin Ladna odločal vrhovni svet verskih dostojanstvenikov.
V pričakovanju ameriškega maščevanja
16. 09. 2001 00.00
V Združenih državah poteka velika mobilizacija. Kar 85 odstotkov Američanov podpira vojaško akcijo. Najverjetnejša tarča napada še vedno ostaja Afganistan, kjer naj bi se skrival teroristični vodja Osama Bin Laden. Bin Laden je danes preko afganistanske tiskovne agencije znova zanikal svojo vpletenost v teroristični napad, toda Združene države so neomajne.
Selektivnost bo relativna
15. 09. 2001 00.00
O pripravah Združenih držav Amerike na povračilne akcije za torkov teroristični napad na New Yorku in Washington smo se pogovarjali z Janezom Janšo, bivšim obrambnim ministrom.
Del Pontejeva v Sarajevu
05. 09. 2001 00.00
Carla Del Ponte, glavna tožilka haaškega sodišča, je dejala, da naj bi tudi sodišča v BiH prevzela sojenja osumljenim za vojne zločine. Dodala je še, da je na prostosti še vedno 38 haaških osumljencev, med njimi 11 s tajnih obtožnic.
Carla del Ponte v Beogradu
03. 09. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte je prispela v Beograd, kjer se bo srečala z vladnimi predstavniki.
Koštunica zavrača izročitve
31. 08. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je zavrnil možnost izročitve jugoslovanskih državljanov haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Začetek razprave o Jorasovi tožbi
29. 08. 2001 00.00
Na novogoriškem upravnem sodišču so začeli razpravo o tožbi proti Republiki Sloveniji in državnemu zboru, ki jo je vložil Joško Joras.
Odzivi na Jorasovo tožbo
28. 08. 2001 00.00
Tožba Joška Jorasa, v kateri državo zaradi meloobmejnega sporazuma s Hrvaško obtožuje kršitve sedmih ustavnih pravic, je sprožila val odzivov.
Joras toži državo
28. 08. 2001 00.00
Joško Joras, prebivalec enega od treh spornih zaselkov ob meji s Hrvaško, je zaradi maloobmejnega sporazuma vložil tožbo zoper državo.
Kolumbija uspešna v boju z mamili
27. 08. 2001 00.00
Kolumbija je v boju proti mamilom dosegla dva svetovna rekorda: odkrila je rafinerijo goriva za izdelavo kokaina, v nekem stanovanju pa je zasegla 35 milijonov dolarjev.
Mira dobila vizum
14. 07. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.
Gotovina že ima odvetnike
12. 07. 2001 00.00
Organizacija hrvaških vojnih veteranov je napovedala, da bo domnevnega haaškega obtoženca, upokojenega generala Anteja Gotovino, fizično branila pred izročitvijo v Haag. Obenem pa je eden vodilnih predstavnikov organizacij hrvaških veteranov Marinko Liović na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da hrvaški veterani ne bodo blokirali cest v turistični sezoni, saj "ne želijo škoditi interesom hrvaškega naroda".
Budiša odstopil
12. 07. 2001 00.00
V sredo popoldne je z mesta predsednika stranke nepreklicno odstopil predsednik hrvaške socialno liberalne stranke Dražen Budiša. V kratki izjavi je HSLS sporočila, da je Budiša o odstopu s položaja obvestil člane velikega sveta HSLS, vendar pri tem ni navedla razlogov za njegov odstop. Neimenovani predstavnik HSLS pa je za hrvaške elektronske medije izjavil, da Budiša s svojimi stališči ni želel ovirati prihodnosti stranke, ni pa navedel, kakšna so ta stališča.
Milošević zahteva izpustitev
12. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki je zaprt v zaporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije blizu Haaga, naj bi v naslednjih dveh do treh tednih pred nizozemskim sodiščem zahteval izpustitev iz zapora, ker naj bi bila njegova aretacija in pripor nezakonita, je napovedal Miloševićev odvetnik, Kanadčan Christopher Black. Po njegovih besedah je Milošević že pooblastil svojega nizozemskega odvetnika, da pripravi tožbo. Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je sicer zavrnila kakršnokoli možnost, da bi Milošević uspel dobiti tožbo proti sodišču. Zakonitost sodišča je bila že potrjena in to ni več sporno, je dejala Del Pontejeva. Po poročanju agencij AFP in AP pa je haaško sodišče v četrtek dovolilo nekdanjemu ameriškemu pravosodnemu ministru Ramseyju Clarkeu, da obišče Miloševića. Kot je sporočil tiskovni predstavnik sodišča Jim Landale, še ni znano, kdaj bo Clarke obiskal Miloševića, dodal pa, da ga ne bo obiskal kot odvetnik, temveč kot član interesne skupine.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Pravna pomoč Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Dva kanadska odvetnika, člana Mednarodnega odbora za obrambo, Christophe Black in Andre Tremblax, sta včeraj odpotovala iz Kanade v Haag, kjer naj bi nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću na njegovo prošnjo nudila pravne nasvete, je pred odhodom v Evropo dejal Black.
Sprememba ustave ni potrebna
05. 07. 2001 00.00
V Haagu pripravljajo vse potrebno za začetek delovanja novega mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo pristojno za sojenje za vojne zločine po vsem svetu. Predstavniki velike večine članic Organizacije Združenih narodov so že pred tremi leti v Rimu sprejeli statut mednarodnega kazenskega sodišča, s katerim bo mogoče zagotoviti učinkovito in hkrati pošteno sojenje osumljencem za genocide po celem svetu.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
ZRJ brez vlade
04. 07. 2001 00.00
Jugoslovanski parlament je danes sprejel odstop zveznega premiera Zorana Žižića in njegove vlade. Odstop je bil znak protesta proti izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je poslancem obeh domov zvezne skupščine na izrednem zasedanju predstavil razloge za svoj odstop. Ponovil je, da je srbska vlada z izročitvijo Miloševića kršila ustavo, in menil, da bo morala nova zvezna vlada znova premisliti o sodelovanju s haaškim sodiščem. Ponovil je tudi, da je izročitev destabilizirala politične razmere v državi.