izročitev
V pričakovanju ameriškega maščevanja
16. 09. 2001 00.00
V Združenih državah poteka velika mobilizacija. Kar 85 odstotkov Američanov podpira vojaško akcijo. Najverjetnejša tarča napada še vedno ostaja Afganistan, kjer naj bi se skrival teroristični vodja Osama Bin Laden. Bin Laden je danes preko afganistanske tiskovne agencije znova zanikal svojo vpletenost v teroristični napad, toda Združene države so neomajne.
Selektivnost bo relativna
15. 09. 2001 00.00
O pripravah Združenih držav Amerike na povračilne akcije za torkov teroristični napad na New Yorku in Washington smo se pogovarjali z Janezom Janšo, bivšim obrambnim ministrom.
Del Pontejeva v Sarajevu
05. 09. 2001 00.00
Carla Del Ponte, glavna tožilka haaškega sodišča, je dejala, da naj bi tudi sodišča v BiH prevzela sojenja osumljenim za vojne zločine. Dodala je še, da je na prostosti še vedno 38 haaških osumljencev, med njimi 11 s tajnih obtožnic.
Carla del Ponte v Beogradu
03. 09. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte je prispela v Beograd, kjer se bo srečala z vladnimi predstavniki.
Koštunica zavrača izročitve
31. 08. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je zavrnil možnost izročitve jugoslovanskih državljanov haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Začetek razprave o Jorasovi tožbi
29. 08. 2001 00.00
Na novogoriškem upravnem sodišču so začeli razpravo o tožbi proti Republiki Sloveniji in državnemu zboru, ki jo je vložil Joško Joras.
Odzivi na Jorasovo tožbo
28. 08. 2001 00.00
Tožba Joška Jorasa, v kateri državo zaradi meloobmejnega sporazuma s Hrvaško obtožuje kršitve sedmih ustavnih pravic, je sprožila val odzivov.
Joras toži državo
28. 08. 2001 00.00
Joško Joras, prebivalec enega od treh spornih zaselkov ob meji s Hrvaško, je zaradi maloobmejnega sporazuma vložil tožbo zoper državo.
Kolumbija uspešna v boju z mamili
27. 08. 2001 00.00
Kolumbija je v boju proti mamilom dosegla dva svetovna rekorda: odkrila je rafinerijo goriva za izdelavo kokaina, v nekem stanovanju pa je zasegla 35 milijonov dolarjev.
Mira dobila vizum
14. 07. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.
Gotovina že ima odvetnike
12. 07. 2001 00.00
Organizacija hrvaških vojnih veteranov je napovedala, da bo domnevnega haaškega obtoženca, upokojenega generala Anteja Gotovino, fizično branila pred izročitvijo v Haag. Obenem pa je eden vodilnih predstavnikov organizacij hrvaških veteranov Marinko Liović na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da hrvaški veterani ne bodo blokirali cest v turistični sezoni, saj "ne želijo škoditi interesom hrvaškega naroda".
Budiša odstopil
12. 07. 2001 00.00
V sredo popoldne je z mesta predsednika stranke nepreklicno odstopil predsednik hrvaške socialno liberalne stranke Dražen Budiša. V kratki izjavi je HSLS sporočila, da je Budiša o odstopu s položaja obvestil člane velikega sveta HSLS, vendar pri tem ni navedla razlogov za njegov odstop. Neimenovani predstavnik HSLS pa je za hrvaške elektronske medije izjavil, da Budiša s svojimi stališči ni želel ovirati prihodnosti stranke, ni pa navedel, kakšna so ta stališča.
Milošević zahteva izpustitev
12. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki je zaprt v zaporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije blizu Haaga, naj bi v naslednjih dveh do treh tednih pred nizozemskim sodiščem zahteval izpustitev iz zapora, ker naj bi bila njegova aretacija in pripor nezakonita, je napovedal Miloševićev odvetnik, Kanadčan Christopher Black. Po njegovih besedah je Milošević že pooblastil svojega nizozemskega odvetnika, da pripravi tožbo. Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je sicer zavrnila kakršnokoli možnost, da bi Milošević uspel dobiti tožbo proti sodišču. Zakonitost sodišča je bila že potrjena in to ni več sporno, je dejala Del Pontejeva. Po poročanju agencij AFP in AP pa je haaško sodišče v četrtek dovolilo nekdanjemu ameriškemu pravosodnemu ministru Ramseyju Clarkeu, da obišče Miloševića. Kot je sporočil tiskovni predstavnik sodišča Jim Landale, še ni znano, kdaj bo Clarke obiskal Miloševića, dodal pa, da ga ne bo obiskal kot odvetnik, temveč kot član interesne skupine.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Pravna pomoč Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Dva kanadska odvetnika, člana Mednarodnega odbora za obrambo, Christophe Black in Andre Tremblax, sta včeraj odpotovala iz Kanade v Haag, kjer naj bi nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću na njegovo prošnjo nudila pravne nasvete, je pred odhodom v Evropo dejal Black.
Sprememba ustave ni potrebna
05. 07. 2001 00.00
V Haagu pripravljajo vse potrebno za začetek delovanja novega mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo pristojno za sojenje za vojne zločine po vsem svetu. Predstavniki velike večine članic Organizacije Združenih narodov so že pred tremi leti v Rimu sprejeli statut mednarodnega kazenskega sodišča, s katerim bo mogoče zagotoviti učinkovito in hkrati pošteno sojenje osumljencem za genocide po celem svetu.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
ZRJ brez vlade
04. 07. 2001 00.00
Jugoslovanski parlament je danes sprejel odstop zveznega premiera Zorana Žižića in njegove vlade. Odstop je bil znak protesta proti izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je poslancem obeh domov zvezne skupščine na izrednem zasedanju predstavil razloge za svoj odstop. Ponovil je, da je srbska vlada z izročitvijo Miloševića kršila ustavo, in menil, da bo morala nova zvezna vlada znova premisliti o sodelovanju s haaškim sodiščem. Ponovil je tudi, da je izročitev destabilizirala politične razmere v državi.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Chirac v Kremlju
02. 07. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov gostitelj, ruski predsednik Vladimir Putin sta se izrekla za ohranitev obstoječih sistemov strateške stabilnosti v svetu in proti vsakršnim spremembam na tem področju. Chirac in Putin sta v Moskvi v skupni izjavi poudarila, da je potrebno ohraniti vse dosedanje dogovore in sporazume in hkrati pozvala k previdnosti do ameriškega načrta za oblikovanje protiraketnega ščita. Predsednika sta še menila, da bi bilo o sporazumu o protibalističnih raketah ABM iz leta 1972 potrebno razpravljati odprto v mednarodnih krogih. Putin je sicer po srečanju s Chiracom ponovno izrazil pripravljenost za zmanjšanje ruskega jedrskega arzenala na 1500 ali manj jedrskih konic, kar pa je odvisno od ohranitve sporazuma ABM. Po mnenju Rusije bi ukinitev omenjenega sporazuma porušila strateško ravnovesje v svetu, to stališče pa podpira tudi Francija.
Politična kriza v ZRJ
30. 06. 2001 00.00
V središču Beograda je sinoči protestiralo 15.000 ljudi, ki se ne strinjajo z Miloševićevo izročitvijo Haagu. Zahtevali so odstop zvezne in srbske vlade ter predčasne volitve. S položaja predsednika zvezne vlade pa je protestno odstopil podpredsednik črnogorske socialistične ljudske stranke Zoran Žižić. O razlogih za tako odločitev je Zoran Žižić povedal, da so razlogi za njegov odstop zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo, kot odločitev ustavnega sodišča in tudi koalicijski sporazum z DOS-om. "Srbska vlada na ta način prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ker gre po moji oceni za grob poseg v temelje zvezne države, sem ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo postopki za sestavo nove vlade začeli že v ponedeljek," je še povedal Žižić
ZLSD za čimprejšnjo ratifikacijo
29. 06. 2001 00.00
Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) se zavzema za čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško (SOPS), saj po odločitvi ustavnega sodišča, da sporazum ni v neskladju z ustavo, za odlog ratifikacije ni več nobenega razloga. V ZLSD zavračajo predlog resolucije SLS+SKD Slovenske ljudske stranke o določitvi mejne črte, saj menijo, da je nepotrebna in otežuje pogajanja o meji s Hrvaško.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Donatorska konferenca za ZRJ
29. 06. 2001 00.00
Na prvi donatorski konferenci za ZR Jugoslavijo v Bruslju je več kot 40 sodelujočih držav in mednarodnih finančnih institucij obljubilo, da bo za nujno gospodarsko pomoč državi še v tem letu namenilo 1,28 milijarde dolarjev pomoči.
Odstop premiera Žižića
29. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić, eden od vodij črnogorske Socialistične ljudske stranke, je odstopil s položaja predsednika vlade. Žižić je svojo odločitev sporočil po izredni seji jugoslovanske vlade, njegov odstop pa pomeni razpad koalicijske vlade, sestavljene iz SNP in Demokratične opozicije Srbije. Razlog za odstop Žižića in ministrov njegove stranke je izročitev Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je posebej za 24 ur še izjavil: "Razlog za moj odstop so zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo kot odločitev ustavnega sodišča in koalicijski sporazum z DOS. Tako je očitno, da republiška vlada prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ocenil sem, da je to grob poseg v temelje zvezne države, zato sem tudi ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo že v ponedeljek začeli postopki za sestavo nove zvezne vlade."
Francija bo izročila "atomskega psa"
28. 06. 2001 00.00
Sodišče v francoskem Rennesu je dalo pozitivno mnenje za izročitev ameriškega državljana Jamesa Charlesa Koppa v ZDA. Kopp, z nadimkom "atomski pes", je v ZDA obtožen, da je leta 1998 umoril znanega newyorškega zdravnika Barnetta Slepiana, ki je izvajal splave. Kopp velja za enega najbolj iskanih ameriških ubežnikov, za njega so razpisali nagrado 50.000 dolarjev, sam pa trdi, da je nedolžen. Kopp je leta 1998 še pred zaslišanjem policije zbežal iz ZDA, po več kot dveh letih pa so ga marca letos aretirali policisti na zahodu Francije. Zadnjo privolitev za izročitev Koppa ZDA bo moral dati francoski premier Lionel Jospin. Na odločitev francoskega sodišča se Kopp lahko še pritoži.
Haag zahteva aretacijo 16 obtoženih
25. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubač je za beograjski Glas javnosti povedal, da se bo jugoslovanska vlada na Mednarodnem sodišču ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu potegovala za izročitev samo "glavnih krivcev", to pa naj bi bili po njegovih besedah tisti, ki so do sedaj obtoženi.