izročitev
Sprememba ustave ni potrebna
05. 07. 2001 00.00
V Haagu pripravljajo vse potrebno za začetek delovanja novega mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo pristojno za sojenje za vojne zločine po vsem svetu. Predstavniki velike večine članic Organizacije Združenih narodov so že pred tremi leti v Rimu sprejeli statut mednarodnega kazenskega sodišča, s katerim bo mogoče zagotoviti učinkovito in hkrati pošteno sojenje osumljencem za genocide po celem svetu.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
ZRJ brez vlade
04. 07. 2001 00.00
Jugoslovanski parlament je danes sprejel odstop zveznega premiera Zorana Žižića in njegove vlade. Odstop je bil znak protesta proti izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je poslancem obeh domov zvezne skupščine na izrednem zasedanju predstavil razloge za svoj odstop. Ponovil je, da je srbska vlada z izročitvijo Miloševića kršila ustavo, in menil, da bo morala nova zvezna vlada znova premisliti o sodelovanju s haaškim sodiščem. Ponovil je tudi, da je izročitev destabilizirala politične razmere v državi.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Chirac v Kremlju
02. 07. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov gostitelj, ruski predsednik Vladimir Putin sta se izrekla za ohranitev obstoječih sistemov strateške stabilnosti v svetu in proti vsakršnim spremembam na tem področju. Chirac in Putin sta v Moskvi v skupni izjavi poudarila, da je potrebno ohraniti vse dosedanje dogovore in sporazume in hkrati pozvala k previdnosti do ameriškega načrta za oblikovanje protiraketnega ščita. Predsednika sta še menila, da bi bilo o sporazumu o protibalističnih raketah ABM iz leta 1972 potrebno razpravljati odprto v mednarodnih krogih. Putin je sicer po srečanju s Chiracom ponovno izrazil pripravljenost za zmanjšanje ruskega jedrskega arzenala na 1500 ali manj jedrskih konic, kar pa je odvisno od ohranitve sporazuma ABM. Po mnenju Rusije bi ukinitev omenjenega sporazuma porušila strateško ravnovesje v svetu, to stališče pa podpira tudi Francija.
Politična kriza v ZRJ
30. 06. 2001 00.00
V središču Beograda je sinoči protestiralo 15.000 ljudi, ki se ne strinjajo z Miloševićevo izročitvijo Haagu. Zahtevali so odstop zvezne in srbske vlade ter predčasne volitve. S položaja predsednika zvezne vlade pa je protestno odstopil podpredsednik črnogorske socialistične ljudske stranke Zoran Žižić. O razlogih za tako odločitev je Zoran Žižić povedal, da so razlogi za njegov odstop zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo, kot odločitev ustavnega sodišča in tudi koalicijski sporazum z DOS-om. "Srbska vlada na ta način prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ker gre po moji oceni za grob poseg v temelje zvezne države, sem ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo postopki za sestavo nove vlade začeli že v ponedeljek," je še povedal Žižić
ZLSD za čimprejšnjo ratifikacijo
29. 06. 2001 00.00
Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) se zavzema za čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško (SOPS), saj po odločitvi ustavnega sodišča, da sporazum ni v neskladju z ustavo, za odlog ratifikacije ni več nobenega razloga. V ZLSD zavračajo predlog resolucije SLS+SKD Slovenske ljudske stranke o določitvi mejne črte, saj menijo, da je nepotrebna in otežuje pogajanja o meji s Hrvaško.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Donatorska konferenca za ZRJ
29. 06. 2001 00.00
Na prvi donatorski konferenci za ZR Jugoslavijo v Bruslju je več kot 40 sodelujočih držav in mednarodnih finančnih institucij obljubilo, da bo za nujno gospodarsko pomoč državi še v tem letu namenilo 1,28 milijarde dolarjev pomoči.
Odstop premiera Žižića
29. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić, eden od vodij črnogorske Socialistične ljudske stranke, je odstopil s položaja predsednika vlade. Žižić je svojo odločitev sporočil po izredni seji jugoslovanske vlade, njegov odstop pa pomeni razpad koalicijske vlade, sestavljene iz SNP in Demokratične opozicije Srbije. Razlog za odstop Žižića in ministrov njegove stranke je izročitev Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je posebej za 24 ur še izjavil: "Razlog za moj odstop so zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo kot odločitev ustavnega sodišča in koalicijski sporazum z DOS. Tako je očitno, da republiška vlada prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ocenil sem, da je to grob poseg v temelje zvezne države, zato sem tudi ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo že v ponedeljek začeli postopki za sestavo nove zvezne vlade."
Francija bo izročila "atomskega psa"
28. 06. 2001 00.00
Sodišče v francoskem Rennesu je dalo pozitivno mnenje za izročitev ameriškega državljana Jamesa Charlesa Koppa v ZDA. Kopp, z nadimkom "atomski pes", je v ZDA obtožen, da je leta 1998 umoril znanega newyorškega zdravnika Barnetta Slepiana, ki je izvajal splave. Kopp velja za enega najbolj iskanih ameriških ubežnikov, za njega so razpisali nagrado 50.000 dolarjev, sam pa trdi, da je nedolžen. Kopp je leta 1998 še pred zaslišanjem policije zbežal iz ZDA, po več kot dveh letih pa so ga marca letos aretirali policisti na zahodu Francije. Zadnjo privolitev za izročitev Koppa ZDA bo moral dati francoski premier Lionel Jospin. Na odločitev francoskega sodišča se Kopp lahko še pritoži.
Haag zahteva aretacijo 16 obtoženih
25. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubač je za beograjski Glas javnosti povedal, da se bo jugoslovanska vlada na Mednarodnem sodišču ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu potegovala za izročitev samo "glavnih krivcev", to pa naj bi bili po njegovih besedah tisti, ki so do sedaj obtoženi.
Odlok o sodelovanju s Haagom v veljavi
24. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je na sobotni popoldanski seji sprejela odlok o sodelovanju ZRJ s
Odlok o sodelovanju s Haagom
23. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada naj bi sprejela odlok o sodelovanju s Haaškim sodiščem za vojne zločine, ki med drugim predvideva tudi izročitev jugoslovanskih državljanov Haagu.
Glasovanje o Haagu prestavljeno
21. 06. 2001 00.00
Sejo jugoslovanskega parlamenta na kateri naj bi sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem so preložili na petek. Predsednik parlamenta Dragoslav Mičunović je povedal, da bodo koalicijski partnerji DOS-a in Socialistične narodne stranke (SNP) ponovno poskušali uskladiti stališča. Če jim to ne bo uspelo naj bi zakon umaknili s skupščinske procedure. Medtem ko Mičunović meni, da bi sporazumno rešitev lahko predstavljala tudi ratifikacija nekaterih mednarodnih dokumentov, pa je predsednik Koštunica dejal, da bo storjeno vse, da bi zakon sprejeli do konca junija.
Izročitev vojnih zločincev vprašljiva
20. 06. 2001 00.00
Ključna stranka jugoslovanske vladne koalicije, črnogorska Socialistična ljudska partija (SNP), bo glasovala proti predlogu zakonu o izročitvi vojnih zločincev haaškemu sodišču. Tako je včeraj povedal predstavnik stranke Dragan Koprivica. Vsi predstavniki te stranke, ki je članica jugoslovanske vladne koalicije, bodo v parlčamentu tako glasovali proti zakonu in tako tudi proti izročitvi nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića mednarodnemu sodišču v Haagu. Po besedah Koprivice so to odločitev podprli na vseh organih stranke. Jugoslovanska vlada je minuli teden glasovala v prid novega zakona, vendar mora zakon potrditi še parlament, preden postane veljaven. Parlament naj bi se sestal v četrtek. Srbska reformistična zveza DOS, ki je lani na volitvah premagala Miloševića, ima v zvezni vladi večino, v parlamentu pa za absolutno večino potrebuje podporo črnogorske SNP.
Vlahović pobegnil iz zapora
19. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski državljan Veselin Vlahović, ki ga bosansko-hercegovske oblasti sumijo vojnih zločinov med obleganjem Sarajeva, je pobegnil iz zapora blizu Podgorice, kjer je prestajal triinpolletno zaporno kazen zaradi kraje, je sporočila črnogorska policija. Vlahović je pobegnil iz zapora v Spužu blizu Podgorice, policija pa je prebivalstvo pozvala, naj pomagajo ujeti tega nevarnega ubežnika.
ZRJ bo sodelovala s Haagom
14. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je danes z večino glasov sprejela predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki med drugim predvideva možnost izročitve osumljenih vojnih zločinov, pa tudi izvrševanje sodb haaškega sodišča v ZRJ. Predsednik države Vojislav Koštunica je ob tem dejal, da sprejetje zakona zagotavlja tudi obstanek ZRJ, in izrazil pričakovanje, da bo zakon potrdil tudi parlament. Ta naj bi razpravo o zakonu začel že prihodnji teden.
Slobodan Milošević v depresiji
07. 06. 2001 00.00
Slobodan Milošević naj bi bil vse bolj prepričan, da ne bo nikoli več prišel iz zapora. Njegovo čustveno stanje naj bi se po zadnjem obisku socialista Živorada Igića še poslabšalo. Milošević v zadnjem času od obiskov sprejema samo še soprogo Miro Marković in hči Marijo.
Črnogorski socialisti vztrajajo proti zakonu
05. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vladajoča koalicija DOS je sinoči vnovič pozvala koalicijsko partnerico, črnogorsko Socialistično narodno stranko (SNP), naj spremeni svojo odločitev in podpre zakon, ki bo omogočil izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Sestanek vodij Demokratske opozicije Srbije se je končal okoli polnoči. Predsednik Državljanske zveze Srbije Goran Svilanović je z dogovori znotraj DOS-a zadovoljen, saj so dosegli skupno stališče glede SNP in zveznega zakona, po katerem bi omogočili predajo Slobodana Miloševića haaškemu sodišču.
Haag opozarja Beograd
04. 06. 2001 00.00
Ker se stranke jugoslovanske vladne koalicije niso mogle dogovoriti o zakonu, ki bi omogočil izročitev Slobodana Miloševića haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, se bodo pogovori nadaljevali. Po besedah srbskega pravosodnega ministra Vladana Batića naj bi temu nasprotovala črnogorska Socialistična narodna stranka, ki sodeluje v zvezni vladi, v Črni gori pa je v opoziciji. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je že sporočil, da ni zadovoljen so potekom pogovorov.
Milošević ostaja v ZRJ
31. 05. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je zavrnil rok, ki so ga za izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića mednarodnemu haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije vnovič postavile ZDA. Po 195144inđićevem mnenju izročitev ni možna zaradi tehničnih in institucionalnih vzrokov.
Obsojen nekdanji esesovec
30. 05. 2001 00.00
V Münchnu se je končalo sojenje 86- letnemu Antonu Mallothu, nekdanjemu esesovcu in pazniku v koncentracijskem taborišču Terezin. Sodišče ga je zaradi umorov judovskih zapornikov v letih 1943-44 obsodilo na dosmrtno ječo.
ZRJ želi članstvo v Partnerstvu za mir in EU
30. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je v Budimpešti zatrdil, da Zvezna republika Jugoslavija želi čimprej postati članica Partnerstva za mir in Evropske unije. Ministra so kot gosta medse povabili vodje diplomacij Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), ki združuje članice zveze NATO in njihove partnerske države, med njimi Slovenijo. Svilanović, ki je v uvodnem nagovoru poudaril, da so oblasti v Beogradu zavezane krepitvi demokracije in vladavine prava, se bo drevi v Beogradu udeležil vladnih posvetov o predlogu zakona o sodelovanju ZRJ s haaškim sodiščem.
195144inđić o sodelovanju s Haagom
26. 05. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je dejal, da ZRJ čaka črna prihodnost, če ne bo sprejela zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Poudaril je, da pričakuje sprejem zakona, in da bodo koalicijske partnerice o njem razpravljale v ponedeljek. Črnogorska Socialistična ljudska stranka (SNP), ki je koalicijski partner vladajoče jugoslovanske koalicije DOS, se bo namreč do zakonskega predloga, ki predvideva izročitev jugoslovanskih državljanov v Haag, opredelila najkasneje v treh dneh. Če zakona ne bodo sprejeli, bo po 195144inđićevem mnenju prišlo do krize v ZRJ in zvezni vladi. Prepričan je, da se mora SNP odločiti, če si resnično prizadeva za "Jugoslavijo v Evropi" ali pa svoje politične nastope izrablja le za nabiranje točk na notranjepolitičnem prizorišču. SNP je kljub temu znova poudarila svoje nasprotovanje izročanju jugoslovanskih državljanov haaškemu sodišču.
Demonstracije v Nišu
12. 05. 2001 00.00
Na demonstracijah za izpustitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića se je v Nišu zbralo okrog tisoč njegovih privržencev. Govorniki so vladni koaliciji DOS očitali, da je politični proces proti Miloševiću zrežirala in tako želela Srbijo prodati v tujino. Ob tej priložnosti so protestniki izrazili pričakovanje, da bi Miloševićeva socialistična stranka znova prišla na oblast. Od aretacije nekdanjega jugoslovanskega predsednika 1. aprila so to že četrte demonstracije v Srbiji, na katerih zahtevajo izpustitev Miloševića.
ZDA pritiskajo na Koštunico
10. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, ki mu poznavalci očitajo, da v mnogih pogledih, najbolj pa glede Kosova, niti ni toliko drugačen od svojega predhodnika, je znan po nasprotovanju izročitvi Miloševića sodišču v Haagu. Pa vendar je sinoči v New Yorku prejel nagrado državnik leta 2000. Ugledni inštitut, ki proučuje odnose med Vzhodom in Zahodom, mu jo je podelil zaradi zaslug pri končanju Miloševićevega režima.