jedrske
Hrvaška vlada o strategiji pogajanj
10. 01. 2001 00.00
Hrvaška vlada naj bi jutri na zaprtem delu svoje redne seje razpravljala o strategiji pogajanj s Slovenijo, poročajo danes hrvaški mediji. To razpravo je sicer že prejšnji teden na zadnji seji vlade napovedal hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Hrvaška stran bo slovenski predlagala, da se o vrsti nerešenih vprašanj ne bi pogajali v paketu, pač pa posamič, je za novinarje danes izjavil Picula. Picula je še dejal, da bo Sloveniji predlagal reševanje najprej lažjih in šele potem težjih vprašanj.
Rupel sprejel švedskega veleposlanika
09. 01. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je sprejel švedskega veleposlanika Johna C. Ahlanderja. Švedski veleposlanik je ministru Ruplu predstavil program švedskega predsedovanja Evropski uniji. V pogovoru je bilo največ pozornosti posvečene pogajanjem Slovenije za polnopravno članstvo v EU, katere predsedstvo je z začetkom leta za šest mesecev prevzela Švedska.
Shalikashvili priporočil podpis CTBT
06. 01. 2001 00.00
Nekdanji poveljnik generalštaba združenih poveljstev ameriške vojske general John Shalikashvili je v obsežni študiji, ki jo je eno leto oblikoval na prošnjo predsednika Billa Clintona, priporočil, da ZDA ratificirajo Sporazum o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), ki so jo republikanci v senatu s tesnim izidom 51:48 zavrnili oktobra 1999.
O odnosih s Hrvaško in Avstrijo
04. 01. 2001 00.00
Vlada je na današnji seji poleg zahtev šolskih sindikatov razpravljala tudi o odnosih s Hrvaško in Avstrijo. Reševanje odprtih vprašanj s sosednjima državama bo, kot je dejal minister Rupel, prednostna naloga naše zunanje politike. Sicer pa se je o urejanju odnosov s Hrvaško minister danes pogovarjal tudi s predstavniki društva istrskega prijateljstva in župani obalnih mest.
Klestil in Havel o JE Temelin
20. 12. 2000 00.00
Češki predsednik Vaclav Havel in njegov avstrijski kolega Thomas Klestil sta danes zavrnila idejo o povezovanju vprašanja sporne češke jedrske elektrarne Temelin s pogajanji za vstop Češke v Evropsko unijo. Klestil je po delovnem srečanju s Havlom v Pragi dejal, da bi morali bilateralne probleme rešiti na prijateljski način in v duhu dobrososedskih odnosov.
Haiderja ponovno skrbi varnost krške nuklearke
20. 12. 2000 00.00
Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je danes vnovič zahteval poglobljeno študijo o potresni varnosti jedrske elektrarne Krško. V pismu avstrijskemu kanclerju Wolfgangu Schuesslu je Haider zapisal, da bi morala vlada zaskrbljenost prebivalcev avstrijske Koroške vzeti resno.
Picula o odnosih s Slovenijo
20. 12. 2000 00.00
Po parlamentarnih volitvah, ki so letos potekale v obeh državah, sta Hrvaška in Slovenija dobili stabilni vladi, ki lahko brez strahu začneta odprto in iskreno reševati vrsto nerešenih vprašanj, ki predolgo obremenjujejo odnose med Zagrebom in Ljubljano, je za hrvaško televizijo ocenil hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Picula je bil pozno sinoči skupaj z nekdanjima hrvaškima zunanjima ministroma Matejem Granićem in Zvonimirjem Šeparovićem ter nekdanjim hrvaškim veleposlanikom v Ljubljani Ivico Maštrukom gost v oddaji Forum, posvečeni hrvaški zunanji politiki in odnosom s sosednjimi državami.
Zelena luč za JE Temelin
18. 12. 2000 00.00
Češki urad za jedrsko varnost je v noči na ponedeljek izdal zeleno luč za vnovični zagon prvega reaktorja nuklearke Temelin, ki se je v soboto zaradi okvare na eni izmed črpalk samodejno ustavil, je danes sporočil tiskovni predstavnik urada. Reaktor naj bi kmalu dosegel 2 odstotka svoje optimalne zmogljivosti, ki znaša 1000 megavatov. Sicer je prestavnik jedrske elektrarne Milan Nebesar zagotovil, da "okvara ni ogrozila jedrske varnosti". Glede varnosti Temelina imajo največ pomislekov v sosednji Avstriji.
Slovenski okoljevarstveniki proti JE
16. 12. 2000 00.00
Slovensko ekološko gibanje (SEG), Zelena alternativa (ZA) in Zeleni Slovenije (ZS) s skupno izjavo pozdravljajo izklop zadnjega delujočega reaktorja jedrske elektrarne v Černobilu 15. decembra letos. Obenem opozarjajo, da je "degradacija zavesti in volje do varovanja okolja na področju političnega odločanja danes v Sloveniji tolikšna, da je nujna združitev vseh okoljevarstvenikov in zagovornikov človekovih pravic ter njihov skupen politični nastop, ne glede na medsebojne zamere in tekmovalnost, kar je lahko tudi edini pravi slovenski odgovor na nesrečo v Černobilu".
Po napaki izklop JE Temelin
16. 12. 2000 00.00
V sporni češki jedrski elektrarni Temelin je danes po okvari črpalke za kondenzacijo avtomatični nadzorni sistem izključil prvi reaktor, je sporočil predstavnik nuklearke in dodal, da je do napake prišlo v sekundarnem, nejedrskem omrežju elektrarne. Nesreča se je zgodila tri ure zatem, ko so pristojni organi sinoči elektrarni dovolili, da lahko za 30 odstotkov poveča zmogljivosti v prvem reaktorju. Predstavnik nuklearke je še povedal, da že odpravljajo napako. Od 9. oktobra nuklearka deluje poskusno, spomladi prihodnje leto pa naj bi jo znova priključili na omrežje. Glede obratovanja jedrske elektrarne imata pomisleke predvsem Avstrija in Nemčija.
Temelin pod nadzorom EU
13. 12. 2000 00.00
Češka in Avstrija sta dosegli kompromisno rešitev, da bo preverjanje varnosti sporne češke jedrske elektrarne Temelin potekalo pod nadzorom Evropske unije. Evropski komisar za širitev Guenter Verheugen, ki je ponoči posredoval na skoraj osemurnih pogovorih avstrijskega kanclerja Wolfganga Schuessla in češkega premiera Miloša Zemana, je danes v Strasbourgu zagrozil, da bo unija proti Avstriji sprožila postopek, če bodo avstrijski nasprotniki Temelina še enkrat zaprli avstrijsko-češko mejo.
Posojilo EU za zaprtje Černobila
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je danes Ukrajini odobrila 585 milijonov dolarjev posojila. Denar je namenjen za izgradnjo dveh reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki, ki naj bi nadomestili izpad električne energije po zaprtju Černobila. Posojilo bo prispevala Evropska agencija za jedrsko energijo Euratom.
Dokočna ustavitev nuklearke v Černobilu
13. 12. 2000 00.00
Zadnji delujoči jedrski reaktor v Černobilu naj bi dokončno ustavili v petek, 15. decembra. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je sicer pred dnevi zahodnim državam očital, da preveč zavlačujejo z obljubljeno finančno pomočjo za zaprtje jedrske elektrarne, kljub temu pa bo Ukrajina svojo besedo držala in reaktor res zaprla. Pomoč, ki jo je Ukrajini ponudila skupina sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G-7, naj bi v državi porabili za izgradnjo nadomestnih reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki. Podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Joachim Jahncke je obljubil, da bo banka Ukrajini stala ob strani tudi po zaprtju černobilske nuklearke. Samo nekaj dni pred zaprtjem naj bi na doslej še delujočem reaktorju opravili še zadnje preizkuse, v okviru katerih bo reaktor deloval s petodstotno zmogljivostjo.
Usklajeni sociala in zaposlovanje
06. 12. 2000 00.00
Slovenija in Evropska unija sta na ministrskem krogu pristopnih pogajanj v Bruslju končali usklajevanja o dodatnem poglavju unijinega pravnega reda. Z zaprtjem poglavja o socialni politiki in zaposlovanju se je število poglavij, o katerih na tej točki pogajanja niso več potrebna, povzpelo na štirinajst.
Radioaktivno sevanje ruske jedrske elektrarne
05. 12. 2000 00.00
V ruski jedrski elektrarni Novoronež so zabeležili povečano stopnjo radioaktivnega sevanja, so danes povedali neimenovani viri v ruskem ministrstvu za energetiko. Povečano stopnjo sevanja so zabeležili med preverjanjem vode, ki oskrbuje dva od petih reaktorjev nuklearke, ki sta ustavljena že od leta 1988 oziroma 1990.
Poraba električne energije narasla
05. 12. 2000 00.00
Slovenija je v prvih desetih mesecih letos porabila 8,692 milijarde kilovatnih ur oziroma za 348 milijonov več kot v enakem lanskem obdobju, kar predstavlja 4,2-odstotno rast porabe. V omenjenem obdobju so slovenske elektrarne proizvedle 9,742 milijarde kilovatnih ur, kar je za 2,1 odstotka več kot lani. Sicer pa je Slovenija za pokritje vseh potreb morala uvoziti 602 milijona kilovatnih ur, na tuje pa je izvozila 1,403 milijarde kilovatnih ur presežkov,.
Usklajeno še eno poglavje
05. 12. 2000 00.00
Slovenija in Evropska unija sta na ministrskem krogu pristopnih pogajanj v Bruslju končali usklajevanja o dodatnem poglavju unijinega pravnega reda. Z zaprtjem poglavja o socialni politiki in zaposlovanju se je število poglavij, o katerih na tej točki pogajanja niso več potrebna, povzpelo na štirinajst.
Načrt za ustavitev jedrske elektrarne Bohunice
30. 11. 2000 00.00
Slovaška vlada je v sredo odobrila načrt za ustavitev jedrske elektrarne Bohunice. Uresničitev načrta naj bi državo stala 345 milijonov evrov. Evropska komisija naj bi Slovaški pomagala s 150 milijoni evrov. Slovaška vlada je sporočila, da bo morala preostale stroške kriti iz državnega proračuna. Prvi reaktor naj bi ustavili leta 2006, drugega pa leta 2008. Slovaški gospodarski krogi so se na odločitev odzvali negativno, saj menijo, da bi nuklearko iz gospodarskih in tehničnih razlogov morali zaprti šele v letih od 2016 do 2018.
Haider dvomi v potresno varnost JEK
30. 11. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider (FPOe) se je danes zavzel za vnovično preverjanje potresne varnosti jedrske elektrarne v Krškem. Po Haiderjevem mnenju bi to nalogo morali opraviti strokovnjaki, ki bi jih določila avstrijska stran. Haider se je s tem odzval na nedavno predstavitev študije o seizmični varnosti JEK, po kateri je slovenska nuklearka potresno varna.
JE Krško potresno varna
29. 11. 2000 00.00
Danes je v Bruslju, kjer se je udeležil zasedanja pododbora EU in Slovenije za okolje, energetiko in transport, direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Miroslav Gregorič izjavil, da je jedrska elektrarna v Krškem potresno varna, v nasprotnem primeru bi jo sami zaprli. Študije so tudi pokazale, da edina slovenska nuklearka zdrži več potresnega pritiska, kot je bilo načrtovano.
V Ukrajini ustavili jedrske reaktorje
28. 11. 2000 00.00
Ukrajinske oblasti so sporočile, da so morali zaradi napake v delovanju in okvare na električnem sistemu začasno ustaviti tri jedrske reaktorje. Zaradi okvare na transformatorju se je sinoči samodejno ustavil šesti reaktor v jedrski elektrarni Zaporožje, je sporočilo državno podjetje Energoatom, ki upravlja z elektrarno. Reaktor naj bi kmalu znova zagnali.
Sporazum o prepovedi jedrskih poskusov
16. 11. 2000 00.00
Ukrajinski parlament je ratificiral Sporazum o popolni prepovedi jedrskih poskusov, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 10. septembra 1996 in prepoveduje jedrske eksplozije v atmosferi in na Zemlji.
Pogajanja z EU
14. 11. 2000 00.00
Slovenija je na današnjem krogu pristopnih pogajanj z Evropsko unijo končala usklajevanja o prostem opravljanju storitev. S tem se je število doslej na pogajanjih zaprtih poglavji unijinega pravnega reda povzpelo na trinajst. Vodja slovenske pogajalske ekipe Janez Potočnik je bil z doseženim v Bruslju zadovoljen, obžaloval pa je, da zaradi še nezavzetega skupnega pogajalskega stališča petnajsterice na dnevnem redu ni bilo tudi poglavja o socialni politiki in zaposlovanju, saj je menil, da bi ga bilo moč prav tako zapreti.
Krepitev sodelovanja med Rusijo in Mongolijo
14. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov mongolski kolega Natsagiin Bagabandi sta danes v mongolski prestolnici Ulan Bator podpisala skupno deklaracijo, v kateri sta potrdila zavezanost Rusije in Mongolije sporazumu o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državama iz leta 1993. Dokument med drugim navaja, da se državi zavzemata za "izgradnjo večpolarnega sveta", da se ne bosta pridružili vojaško-političnim organizacijam, ki bodo usmerjeni proti eni od obeh držav, in da s tretjimi državami ne bosta podpisali sporazumov, ki bi ogrožali ozemeljsko celovitost druge države. Kot je na novinarski konferenci ocenil ruski predsednik, je treba rusko-mongolske odnose še okrepiti, čeprav državi na mednarodnem prizorišču učinkovito sodelujeta že dlje časa. Putin je izrazil tudi rusko podporo odločitvi Mongolije, da ne bo uporabljala jedrske energije. Po besedah predstavnika ruske delegacije Sergeja Prihodka se z mongolskimi predstavniki niso pogovarjali o odpisu mongolskega dolga Rusiji, vendar pa nameravata finančni ministrstvi obeh držav pospešili pogovore o tem vprašanju. Ruski in mongolski predstavniki so se med Putinovim zgodovinskim obiskom dogovorili še za okrepljeno sodelovanje na področju kmetijstva, metalurgije, pridelovanja hrane in na energetskem področju. Putin je tudi predlagal uvoz mesa iz Mongolije, kar bi pripomoglo k ureditvi razmer na prehrambenem tržišču v Rusiji.
Varnost naše nuklearke primerljiva z zahodno
10. 11. 2000 00.00
Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA je v letošnjem poročilu o jedrski varnosti v kandidatkah za članstvo v EU potrdilo, da je stopnja varnosti in varnostna praksa v jedrski elektrarni v Krškem primerljiva z varnostjo v podobnih, z Westinghousovo tehnologijo grajenih nuklearkah v zahodnoevropskih državah. Državi WENRA sicer priporoča, naj dokonča študijo o potresni varnosti in jo med drugim poziva, naj reši vprašanje la stništva nuklearke s Hrvaško, saj bi bil v nasprotnem primeru lahko ogrožen finančni položaj elektrarne, kar bi utegnilo vplivati na varnost.
NATO zavrnil zahtevo ruske vojske
10. 11. 2000 00.00
Zveza NATO je danes zavrnila zahtevo ruskega vojaškega vrha po pregledu podmornic držav članic zavezništva, da bi tako osvetlili okoliščine avgustovske nesreče ruske jedrske pomornice Kursk, ki je potonila v Barentsovem morju. Načelnik ruskega generalštaba general Anatolij Kvašnin, ki se je v četrtek v Bruslju sestal s kolegi iz držav članic zveze NATO, je od slednjih zahteval, naj pokažejo svoje flote, da bi lahko preverili, ali v zadnjem času na kateri od ladij ni prišlo do poškodb, in obenem "ovrgli dvome" glede okoliščin nesreče Kurska, v kateri je umrlo vseh 118 članov posadke.
Blokada Avstrije pri pogajanjih z EU
10. 11. 2000 00.00
Avstrija zaenkrat ne
Vstopili v četrti prekat Kurska
05. 11. 2000 00.00
Iz poveljstva ruske severnomorske flote v Murmansku so sporočili, da je danes ruskim in norveškim potapljačem uspelo vstopiti v četrti prekat potopljene ruske jedrske podmornice Kursk.
Potapljači nadaljujejo delo
04. 11. 2000 00.00
Potapljači so davi nadaljevali delo na potopljeni ruski
Preiskovanje tretjega prekata Kurska
02. 11. 2000 00.00
Skupina potapljačev, ki sodeluje v operaciji dvigovanja trupel ponesrečenih mornarjev s potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, je danes s kamerami začela preiskovati tretji prekat plovila, potem ko je izvrtala še eno odprtino v podmornico, je danes sporočilo poveljstvo severnomorske flote.