jedrske
Reševanje podmornice Kursk
16. 08. 2000 00.00
Kljub temu da so za reševanje posadke z ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je potopila v Barentsovem morju, uporabili najsodobnejše reševalne kapsule, se je danes zaradi slabih vremenskih pogojev ponesrečilo več poskusov, da bi se kapsula pritrdila na podmornico, so sporočili z ruske severne flote. Reševalna kapsula vrste Bester doseže višjo hitrost kot tista, ki so jo uporabili sinoči, in lahko sprejme 20 ljudi namesto devet. Naprava ima tudi večjo zalogo kisika in lahko ostane pod vodo štiri ure. Danes za reševanje uporabljajo dve kapsuli, za pomoč pa pripravljajo še tretjo. Trenutno s podmornice ni slišati nobenih znakov življenja, čeprav se je dopoldne nekdo oglašal s trkanjem morsejev abecede.
Začel se je tretji poskus reševanja posadke
16. 08. 2000 00.00
Ruska mornarica je davi začela tretji poskus reševanja 116 članov posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je v nedeljo potopila v Barentsovem morju. V reševalni kapsuli so prvič tudi reševalci.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Nadaljevanje reševalne akcije
15. 08. 2000 00.00
V Barentsovem morju se nadaljuje reševanje 116-članske posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je potonila v nedeljo in leži približno sto metrov pod morjem. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje deset ladij in podmornice, otežujeta slabo vreme in močan veter. Reševalci skušajo na podmornico pritrditi poseben zvon, ki bi podmornici omogočil oskrbo s kisikom in vodo. Doslej še ni podatkov o mrtvih ali ranjenih članih posadke podmornice, čeprav se po poročanju televizijske postaje NTW razmere na podmornici poslabšujejo, saj zmanjkuje zalog kisika in vode. Posadka z reševalnimi ladjami na površju ohranja zvočni stik. Vzrok nesreče še vedno ni znan, po mnenju generalštaba ruske vojske pa obstaja precejšnja verjetnost, da je podmornica trčila v kako tujo ladjo, saj so na njej vidni znaki hudega trčenja. Pomoč pri reševanju potopljene ruske podmornice je ponudila Norveška, po poročanju televizijske postaje CNN pa tudi ZDA.
Posadka ruske jedrske podmornice je živa
14. 08. 2000 00.00
Člani posadke ruske jedrske podmornice, ki se je potopila v Barentsovem morju, so živi in ohranjajo zvočni stik z reševalnimi ladjami na površju, so sporočili predstavniki severne flote. Posadka podmornice ne uporablja antene za nujne primere, temveč se sporazumeva s trkanjem. Reševalne ladje so vseskozi v stiku s podmornico, je dejal neimenovani predstavnik severne flote.
Kljub dopustom višja poraba elektrike
11. 08. 2000 00.00
V Sloveniji je bilo julija porabljenih 841,1 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je za 2,5 odstotka več kot isti mesec lani. Poraba se je zvišala tako pri neposrednih odjemalcih, ki so s porabljenimi 184,3 milijona kilovatnih ur lanske primerjalne rezultate presegli za 8,8 odstotka, kot pri distribuciji, kjer je julijska poraba znašala 656,8 milijona kilovatnih ur, od lanske pa je bila višja za 0,9 odstotka, so sporočili iz Elektro Slovenije (Eles).
Obletnica jedrskega napada na Nagasaki
09. 08. 2000 00.00
V japonskem mestu Nagasaki se je približno 30.000 ljudi poklonilo spominu na žrtve atomske bombe, ki so jo na današnji dan pred 55. leti na mesto odvrgli Američani in ki je terjala več kot 70.000 življenj. Napad na Nagasaki je ameriško letalstvo izvedlo le tri dni po bombandiranju
Spomin na žrtve jedrske bombe
09. 08. 2000 00.00
V japonskem Nagasakiju se je danes zbralo približno 30.000 ljudi, ki so se v tišini spomnili žrtev jedrske bombe, ki je na današnji dan pred 55 leti eksplodirala nad mestom. V napadu, ki so ga ZDA izvedle 9. avgusta 1945, tri dni zatem, ko je prva jedrska bomba do tal porušila Hirošimo, je umrlo več kot 70.000 prebivalcev Nagasakija. Župan Nagasakija Išo Ito je v deklaraciji za mir pozval svojo državo, naj prizna napake, ki jih je zagrešila med drugo svetovno vojno, ter naj svoje delovanje usmeri v preprečitev nove uporabe jedrske bombe. Vse jedrske države pa je pozval, naj začno pogajanja o prepovedi jedrskega orožja.
Obletnica eksplozij atomske bombe
06. 08. 2000 19.50
V japonskem mestu Hirošima se je danes zbralo približno 50.000 ljudi, žrtev prve atomske bombe, ki so jo pred 55-imi leti odvrgli Američani. Ob 8.15 po lokalnem času so se prebivalci Hirošime tragičnega dogodka spomnili z minuto molka.
Bush mlajši republikancem obljublja Belo hišo
04. 08. 2000 10.55
Republikanski guverner Teksasa George W. Bush mlajši je bil na konvenciji Republikanske stranke v Philadelphiji sinoči slovesno imenovan za kandidata svoje stranke na predsedniških volitvah v ZDA 7. novembra. Kandidat za podpredsednika je Dick Cheney.
Zaprli poligon za jedrske poskuse
29. 07. 2000 16.32
Z uničenjem zadnjega od 181 predorov, v katerih so v štiridesetih letih do leta 1989 izvedli skoraj 500 jedrskih poskusov, so dokončno zaprli poligon za izvajanje omenjenih poskusov v Semipalatinsku na severovzhodu Kazahstana. Poligon, ki se je razprostiral na 18.500 kvadratnih metrih, so začeli uporabljati leta 1949. Radioaktivne padavine, ki so nastajale po jedrskih poskusih, so prizadele območje več kot 300.000 kvadratnih metrov, na katerem je živelo 1,6 milijona ljudi. Na začetku izvajanja poskusov nekdanje sovjetske oblasti niso storile nič za zaščito prebivalstva pred radioaktivnim sevanjem. Od ljudi so pravzaprav zahtevale, naj pred poskusi zapustijo hiše zaradi nevarnosti, da se bodo zrušile zaradi udarnega vala. Nevarnost jedrskega sevanja za prebivalce v bližini Semipalatinska so razkrili šele leta 1989.
Pogovori Peterleta in Picule
21. 07. 2000 19.23
V Bregani, na slovensko-hrvaški meji, sta se na delovnem kosilu sestala zunanji minister Lojze Peterle in njegov hrvaški kolega Tonino Picula.
G-8 za razorožitev
13. 07. 2000 15.27
Zunanji ministri sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G-8) so se v sklepni izjavi ob koncu dvodnevnega srečanja G-8 v Mijazakiju na jugu Japonske danes zavzeli za krepitev prizadevanj za preprečevanje in reševanje konfliktov ter razorožitev v svetu. Japonski zunanji minister Johej Kono je pojasnil, da so se na srečanju sporazumeli o petih točkah, med drugim o boju proti revščini, uporabi civilnih policijskih enot in o vprašanju otrok v oboroženih konfliktih. Konkretne rezultate srečanja naj bi dosegli na konferenci ZN prihodnje leto.
Ustavili reaktor v Černobilu
10. 07. 2000 15.27
V jedrski elektrarni Černobil so zaradi poplave, ki jo je povzročilo močno deževje, ustavili še edini delujoči reaktor jedrske elektrarne. Močno deževje je v reaktorju številka 3 povzročilo poplavo, zato so morali zaradi bojazni pred kratkim stikom iz varnostnih razlogov danes reaktor ustaviti. Eden od vodilnih v jedrski elektrarni Oleg Goloskokov je povedal, da za zdaj še vedno črpajo vodo, ki je v kletnih prostorih elektrarne dosegla višino 6 centimetrov.
Visoke temperature povzročjo požare
07. 07. 2000 15.50
V Grčiji se je število smrtnih žrtev zaradi izredno visokih temperatur po uradnih podatkih povečalo na štiri. Potem ko so v zadnjih dneh v Grčiji namerili vse do 44 stopinj Celzija, naj bi se te po napovedih vremenoslovcev zaradi zmernega in močnega severnega vetra znižale na 36 stopinj Celzija. V ponedeljek naj bi se živo srebro sicer spet povzpelo do 40 stopinj Celzija.
Nemci za zaprtje jedrskih elektrarn
15. 06. 2000 10.05
Nemška vlada in vodilna elektro podjetja v Nemčiji so dosegli dogovor o zaprtju 19 nemških jedrskih elektrarn. Nemčija je tako postala prva industrijsko razvita država, ki se je odločila za zmanjšanje uporabe jedrske energije.
Danes spet elektrika iz NEK
15. 06. 2000 08.50
Nuklearno elektrarno Krško (NEK), ki je zaradi rednega letnega remonta začasno prenehala proizvajati električno energijo, bodo danes zvečer znova priključili v električno omrežje, so zatrdili v informativni službi NEK.
Li Peng prispel v Slovenijo
13. 06. 2000 20.34
Predsednik kitajskega parlamenta je v Slovenijo pripotoval s soprogo, z njim je 40 članov delegacije in še 100 ljudi v spremstvu.
Černobil bodo zaprli 15. decembra
06. 06. 2000 14.23
Ameriški in ukrajinski predsednik, Bill Clinton in Leonid Kučma, sta po včerajšnjem srečanju v Kijevu napovedala, da bo Ukrajina jedrsko centralo v Černobilu dokončno zaprla 15. decembra.
Nemčija in Indija želita okrepiti sodelovanje
19. 05. 2000 09.34
Nemški in indijski zunanji minister, Joschka Fischer in Jaswant Singh, sta se včeraj v New Delhiju zavzela, da bosta njuni državi okrepili politični dialog ter sodelovanje na področju gospodarstva in tehnologije. Nemški minister je obenem pozval Indijo, naj podpiše Sporazum o popolni prepovedi izvajanja jedrskih poskusov (CTBT).
Los Alamos postal mesto duhov
12. 05. 2000 08.27
Ameriški notranji minister Bruce Babbit je sporočil, da je ukazal preiskavo o vzrokih za požar, ki je zajel mesto Los Alamos v ameriški zvezni državi New Mexico, uničil 400 domov in 18.000 ljudi pognal v beg. Že zdaj je znano, da so požar namerno zanetili zaposleni v ameriških gozdarski službi, da bi zmanjšali nevarnost naravnih požarov, ki bi lahko zajeli jedrski laboratoriji, v katerem so leta 1945 izdelali prvo atomsko bombo.
Kdaj dokončno zaprtje Černobila?
09. 05. 2000 16.58
Ukrajinski premier Viktor Jevščenko, ki se te dni mudi na uradnem obisku v ZDA, je vnovič potrdil novico o zaprtju ukrajinske jedrske elektrarne v Černobilu do konca letošnjega leta.
Jedrske velesile želijo jedrsko razorožitev
02. 05. 2000 17.36
Pet jedrskih velesil - ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska - je prvič v skupni izjavi izrazilo nedvoumno zavezanost popolni jedrski razorožitvi, vendar ne da bi določile datum uresničitve tega cilja.
Černobil v Južni Koreji
29. 04. 2000 09.40
Računalniški virus, imenovan Černobil, je sredi preteklega tedna napadel računalnike več sto podjetij v Južni Koreji in jim izbrisal podatke na trdem disku. Na ministrstvu za informacije in komunikacije so prejeli skoraj 2000 pritožb glede virusa, ki je napadel na 14. obletnico černobilske jedrske nesreče. Predstavnik ministrstva je povedal, da je virus lani povzročil dosti večjo škodo, saj so našteli kar 300.000 okuženih računalnikov, večinoma v velikih podjetjih. Tokrat prihaja 70 odstotkov pritožb iz vrst malih podjetij in posameznikov. Predstavnik ministrstva pa ni podal nobene ocene o škodi, ki jo je povzročil virus, ki izbriše trdi disk in pokvari komunikacijske programe.
Obletnica najhujše jedrske nesreče
26. 04. 2000 20.44
Danes mineva štirinajst let od najhujše jedrske nesreče, ki se je zgodila v ukrajinski nuklearki Černobil. Po uradnih podatkih je ob eksploziji umrlo 31 ljudi, veliko hujše pa so bile posledice smrtonosnega sevanja, za katerim naj bi v Rusiji in Ukrajini umrlo več deset tisoč ljudi. Ukrajina je svetovni skupnosti, tako kot že nekajkrat, ponovno obljubila, da bo nevarno nuklearko tokrat res zaprla še letos.
Začetek konference o neširjenju jedrskega orožja
25. 04. 2000 11.18
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je včeraj začela konferenca, na kateri bodo predstavniki 187 držav do 19. maja govorili o uresničevanju sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.
Sporazum START II ratificiral svet federacij
19. 04. 2000 18.39
Danes je tudi zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacije, ratificiral sporazum START II o zmanjšanju jedrske oborožitve in tako potrdil odločitev dume iz prejšnjega tedna. Svet federacije je odločitev sprejel s 122 glasovi za, 15 proti in sedmimi vzdržanimi.
Telefonski pogovor med Clintonom in Putinom
16. 04. 2000 10.25
Ameriški in ruski predsednik Bill Clinton in Vladimir Putin sta se v sinočnjem telefonskem pogovoru dogovorila, da se bosta srečala pred julijskim vrhom držav G-8 v Okinavi na Japonskem, je sporočil Clintonov tiskovni predstavnik Jake Siewert. Za datum srečanja se še nista dogovorila. Clinton je tudi čestital Putinu za ratifikacijo sporazuma START-II o zmanjševanju strateškega jedrskega orožja in menil, da pomeni ratifikacija pomemben korak proti zmanjšanju jedrske oborožitve. Putin je izrazil upanje v nadaljnje zmanjševanje jedrskega orožja v obeh državah prek sporazuma START-III, menil pa, da je žoga sedaj na strani Washingtona. START-III bi predvidel nadaljnje zmanjšanje jedrskih konic na 2.000 ali 2.500, kolikor si želijo ZDA, Rusija pa naj bi bila pripravljena na še večje zmanjšanje.
JEK buri duhove v Avstriji
06. 04. 2000 21.41
Jedrska elektrarna Krško spet buri duhove v Avstriji. Na včerajšnjo izjavo avstrijske zunanje ministrice, da Dunaj nikoli ni zahteval zaprtja nuklearke, se je prvi kritično odzval koroški deželni glavar in nekdanji vodja svobodnjakov Jörg Haider. Waldnerjevi očita, da je izdala lastno državo in dodaja, da bi morali nuklearko čimprej zapreti.
Waldnerjeva o slovensko-avstrijskih odnosih
05. 04. 2000 21.10
Dunaj ne bo pogojeval širitve Evropske unije z rešitvijo dvostranskih vprašanj, zagotavlja nova avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner, ki je bila danes na uradnem obisku v Sloveniji. Gostja iz Avstrije se je sestala z zunanjimi ministrom Ruplom in popoldne tudi s predsednikom vlade Drnovškom.