književnost
Dan reformacije
31. 10. 2003 00.00
V Sloveniji danes praznujemo dan reformacije, začetek protestantskega gibanja, ki je pred 400 leti pretreslo katoliško cerkev in zaznamovalo evropsko zgodovino. Reformacija pa je pomembna tudi za slovenski prostor, saj smo Slovenci prav z reformacijo dobili svojo prvo knjigo.
Poezija neodvisna od režima
03. 05. 2003 00.00
Prvič po Sadamovem padcu so se v Bagdadu zbrali iraški pisatelji in intelektualci, da bi spregovorili o oživitvi dolgo zatirane iraške književnosti. <em>"Tu smo, da oživimo književnost in poezijo, ki bo neodvisna od režima,"</em> je ob tej priložnosti povedal dramatik Aziz Abdel Sahib.
Mednarodni dan knjig za otroke
02. 04. 2003 00.00
Na današnji dan se je rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen, Mednarodna zveza za mladinsko književnost pa je ta dan leta 1967 proglasila za mednarodni dan knjig za otroke.
Madonna piše za otroke
06. 03. 2003 00.00
Ameriška pevka in igralka Madonna je postala tudi pisateljica - založniška hiša Penguin je napovedala, da bo objavila pet ilustriranih knjig za otroke, starejše od petih let, ki jih je napisala Madonna.
Dan reformacije
31. 10. 2001 00.00
Škof slovenske evangeličanske cerkve Geza Erniša je ob današnjem prazniku dejal, da je potrebna strpnost med ljudmi, ki naj si prostovoljno in po lastni presoji izbirajo življenjsko pot.
Nagrada za književnost Imreju Kerteszu
10. 10. 2002 00.00
Letošnjo, 99. Nobelovo nagrado za literaturo je Švedska akademija podelila madžarskemu pisatelju Imreju Kerteszu. Romanopisec je, kot je utemeljila žirija, nagrado in milijon dolarjev prejel za pisanje, ki brani krhko izkušnjo posameznika pred barbarsko samovoljo zgodovine.
Jesenski maturitetni roki
29. 08. 2002 00.00
V torek so se pričeli izpiti v jesenskem roku poklicne mature, danes pa se začenjajo še izpiti iz splošne mature.
Podelitev Prešernovih nagrad
07. 02. 2002 00.00
Na tradicionalni državni proslavi ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, so v Gallusovi dvorani podelili najvišje državne nagrade na področju umetnosti, Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado sta prejela glasbenik Vinko Globokar za življenjsko delo in poet Milan Jesih za pesniški opus.
Umrl najstarejši aktivni dirigent na svetu
30. 12. 2001 00.00
Takaši Asahina je bil po navedbah japonskih medijev najstarejši aktivni dirigent na svetu. Star je bil 93 let.
V Sarajevu sem mrtev človek
17. 10. 2001 00.00
<strong>Melika Salihbeg Bosnawi</strong> je avtorica številnih zbirk poezije, esejev in filmskih scenarijev. V Slovenijo je prišla na povabilo Mirovnega inštituta, da bi na novinarskem večeru spregovorila o tem, kako sedanje dogodke doživljajo muslimani v BiH. Bosnawijeva v Bih nima pravice do javnega delovanja, saj se njeno politično prepričanje ne ujema s prepričanjem sedanjih oblasti, ki želijo ugajati predvsem Zahodu. Z njo se je pogovarjala Nataša Spreitzer.
Slovenska literatura na spletu
18. 09. 2001 00.00
Avstralski Inštitut za slovenske študije v Victoriji (ISSV) je danes v Ljubljani predstavil projekt predstavitve slovenske literature na <A HREF="http://www.slovenian.literator.net/main/index1.htm" target=_blank> spletnih straneh</A>.
Nagrado Cervantes izročili Umbralu
23. 04. 2001 00.00
Na univerzi v španskem mestu Alcala de Henares so podelili nagrado Cervantes, najbolj prestižno nagrado za književnost v španskem jeziku. Letošnjemu dobitniku nagrade, španskemu pisatelju, esejistu in kolumnistu Franciscu Umbralu jo je izročil španski kralj Juan Carlos. Hkrati so v Madridu potekali protesti ženskih gibanj. Okoli 50 protestnic je skušalo vdreti tudi v kraljevo akademijo v Madridu, s čimer so želele opozoriti, da naj bi nagrajeni pisatelj kot tipični predstavnik mačistične kulture upravičeval nasilje nad ženskami.
Tontić dobil književno nagrado
21. 04. 2001 00.00
Pisec Stevan Tontić je dobil nagrado mesta Heidelberg z naslovom Književnost v izgnanstvu, in denarno nagrado v višini 30.000 nemških mark. 55-letni Tontić, sicer bosanski Srb, ki že od leta 1993 živi v Berlinu, je pisal o grozotah vojne in izgnanstvu.
Svetovni dan poezije
21. 03. 2001 00.00
Organizacija UNESCO je leta 1999 razglasila 21. marec za svetovni dan poezije. Dan poezije se proslavlja širom sveta. Ker so Združeni narodi isti dan proglasili za svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, se bo dan poezije navezoval tudi na to tematiko. V Sloveniji bodo ljubitelji poezije ta dan letos praznovali prvič. V znamenju pesništva Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev ob podpori Slovenske nacionalne komisije za UNESCO na ta dan pripravljata dva dogodka, ki naj bi osvetlila poezijo z vidikov prevajanja. Svetovni dan poezije bodo z večernim odprtim branjem številnih slovenskih pesnikov vseh generacij obeležili tudi v trnovskem KUD-u France Prešeren.
Pariški knjižni sejem v znamenju Nemčije
16. 03. 2001 00.00
V Parizu so v četrtek slavnostno odprli 21. mednarodni knjižni sejem. Sejem je skoraj v celoti posvečen Nemčiji, na slavnostni otvoritvi pa je kot častni gost poleg francoskega predsednika Jacquesa Chiraca sodeloval tudi nemški kancler Gerhard Schröder.
Nove podobe elektronskih knjig
25. 02. 2001 00.00
Ameriška založba HarperCollins bo kmalu začela objavljati literarna dela na internetu v novi obliki.
Slovenska Göthe in Luther
30. 12. 2000 00.00
Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v sobotni izdaji obsežno predstavlja življenje in delo pesnika Franceta Prešerna in začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja, ki sta po navedbi avtorja postavila temelje slovenski nacionalni kulturi.
Pesniška zbirka Vena Tauferja Kosmi
13. 12. 2000 00.00
V Društvu slovenskih pisateljev je bila danes predstavljena nova pesniška zbirka Vena Tauferja, že enajsta po vrsti: Kosmi. Urednik zbirke Aleksander Zorn je opazil, da je Taufer, začetnik slovenskega modernizma, v zrelih letih "pokazal čustva". Kosmi so razdeljeni na dva dela: enega predstavlja petinpetdeset novih pesmi, drugega pa osemintrideset predelanih pesmi iz vseh preteklih zbirk. Knjigo je izdala elitna knjižna zbirka Nova slovenska knjiga založbe Mladinska knjiga.
Izbrana dela Jorgeja Luisa Borgesa
12. 12. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gre za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en izbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet knjig, ki jih bomo na knjižnih policah v celoti dobili v naslednjih dveh letih. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drobnič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu Maje Šabec, zraven pa še Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in Šest problemov za Isidra Parodija v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Zbirko so uredili Andrej Blatnik, Tomo Virk in Branka Kalenič Ramšak, likovno podobo pa ji je priskrbela Darja Spanring Marčina. Predstavili pa so tudi Zbornik mednarodnega posvetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti.
Marias prejel književno nagrado
02. 12. 2000 00.00
Španski pisatelj Javier Marias, rojen leta 1951 v Madridu, je dobil italijansko nagrado Alberto Moravia za tujo književnost. Nagrado so tokrat podelili že osmič, posvečena pa je italijanskemu književniku Moraviji, ki je umrl leta 1990. Mariasovi deli Jutri v bitki misli name (Manana en la batalla piensa en mi) in Črno ozadje v času (Negra espalda en el tiempo) sta prevedeni v italijanščino in sta dosegli velik prodajni uspeh. Marias je bil nagrajen skupaj z italijanskim književnikom Giuseppejem Pontiggiom, ki je dobil nagrado za najboljše domače delo.
Skladateljski večer v CD
28. 11. 2000 00.00
Drevi bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma kompozicijski večer dveh slovenskih skladateljev najmlajše generacije. V okviru ciklusa Mladi mladim, ki jih prireja Glasbena mladina ljubljanska, bodo mladi slovenski interpreti izvedli skladbe Bojane Šaljič in Gregorja Pompeta.
Sontagova prejela nagrado
16. 11. 2000 00.00
Ameriška pisateljica Susan Sontag je za roman V Ameriki (In America) na Manhattnu prejela ameriško nacionalno nagrado za književnost - National Book Award, vredno 10.000 dolarjev.
Nagrado Medicis prejel Yann Apperry
12. 11. 2000 00.00
Letošnjo francosko literarno nagrado Medicis je prejel francoski pisatelj Yann Apperry za delo Medicis in musica. Nagrada Medicis za roman iz nefrankofonskega jezikovnega območja je pripadla kanadskemu avtorju šrilanškega porekla Michaelu Ondaatjeju za delo Anil's Ghost.
Nagrada pisateljici Bini Štampe Žmavc
10. 11. 2000 00.00
Slovenska pesnica, pisateljica in dramatičarka Bina Štampe Žmavc je s slikanico Muc Mehkošapek, ki jo je ilustriral Slobodan Junakovič in leta 1998 izdala Epta - založba najlepših slikanic, dobitnica bienalne mednarodne literarne nagrade Janusza Korczaka, so sporočili iz Varšave.
Novembrski literarni večeri
02. 11. 2000 00.00
Društvo slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 bo tudi novembra gostilo vrsto literarno-družabnih dogodkov, ki jih organizirajo študentje primerjalne književnosti ljubljanske filozofkse fakultete in revija Literatura. Literarna srečanja in tematski večeri bodo, tako kot doslej, ob ponedeljkih, vsakokrat ob 20. uri. Prvi gost v tem mesecu bo 6. novembra pesnik Uroš Zupan, ki je pravkar dobil najvišjo stanovsko priznanje, Jenkovo nagrado.
Umrl pisatelj Joaquin Gutierrez
17. 10. 2000 00.00
V 82. letu starosti je bolnišnici v mestu San Jose v Kostariki umrl eden najpomembnejših srednjeameriških lirikov in romanopiscev, družbenokritični pisatelj Joaquin Gutierrez. Pisatelj je do leta 1973, ko se je začela Pinochetova diktatura, živel v Čilu. V najbolj znanem romanu Žar in senca Gutierrez opisuje stisko delavcev na plantažah banan družbe United Fruit Company. Pisatelj je med drugim dobil tudi kubansko nagrado za književnost Premio Casa de La Americas.
Kmalu znani Nobelovi nagrajenci za leto 2000
08. 10. 2000 00.00
V Stockholmu se bo jutri s podelitvijo Nobelove nagrade za medicino odprla "sezona" Nobelovih nagrad 2000, ki se bo prihodnji petek v Oslu sklenila s podelitvijo nagrade za mir, najprestižnejše med Nobelovimi nagradami.
Razstava ilustracij Jelke Reichman
19. 09. 2000 00.00
V Velenju bodo od 24. do 30. septembra potekale prireditve v sklopu 11. Pikinega festivala. Njegova častna pokroviteljica je letos priljubljena slikarka in ilustratorka knjig za najmlajše Jelka Reichman. V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju bodo kot uvod v festival tako drevi ob 18. uri odprli razstavo pokroviteljičinih ilustracij. Odprl jo bo velenjski župan Srečko Meh, odprta bo do 11. oktobra.
Predstavitev slovaške književnosti
08. 09. 2000 00.00
Na prireditvah ob podelitvi nagrade Vilenica se bodo odslej razen vabljenih umetnikov podrobneje predstavljale tudi posamezne nacionalne književnosti, za začetek tiste iz srednjeevropskih držav. Prireditelji Vilenice so se tako odločili zato, da bi nadgradili dosedanje razsežnosti srečanj (branja in razprave) in da bi po vileniških dogodkih ostalo več trajno uporabnih publikacij. Prvo, dvojezično antologijo z naslovom Sto let slovaške književnosti, ki je podprla včerajšnjo predstavitev te literature v Domu Srečka Kosovela, so na pobudo in ob sodelovanju slovakista prof. dr. Andreja Rozmana s Filozofske fakultete v Ljubljani v kratkih šestih mesecih pripravili slovaški literarni raziskovalci in teoretiki pod vodstvom dr. Stanislave Chrobakove, izdali pa društvi pisateljev iz obeh držav v sodelovanju s slovaškim Literarno-informacijskim centrom in Inštitutom za slovaško književnost Slovaške akademije znanosti.
Frankfurtski sejem v znamenju Poljske
02. 09. 2000 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer bo glavni govornik na otvoritvi 52. frankfurtskega knjižnega sejma, ki se bo začel 17. oktobra. Poleg Fischerja se bodo otvoritve med drugim udeležili njegov poljski kolega Wladyslaw Bartoszewski, poljski pisatelj Czeslaw Milosz in frankfurtska županja Petra Roth. Knjižni sejem, ki bo letos osredotočen na Poljsko in njeno književnost, bo potekal od 18. do 23. oktobra. Pred začetkom knjižnega sejma pa se bodo od 16. do 17. oktobra v Frankfurtu na kongresu srečali evropski kulturni ministri. Tema njihovega kongresa bo "Politika na razpotju". Na kongresu pa naj bi se zavzeli za utrditev demokratičnih političnih smernic na področju književnosti in publiciranja.