književnost
Prva glavna vloga Famke Janssen
22. 08. 2000 00.00
Nizozemska igralka in nekdanja manekenka Famke Janssen ni samo lepa, ampak tudi pametna in razgledana. Janssenova, ki je igrala tudi v filmu X-Men in v filmu o Jamesu Bondu Goldeneye, tekoče govori štiri jezike. Igralka je v Amsterdamu študirala ekonomijo, na ameriški univerzi Columbia pa književnost. 36-letna lepotica je sicer na filmskem platnu igrala zlasti privlačne in prestrašene ženske, kar po njenih besedah ni dobro za njeno duševnost in kariero. Zanjo ni izziv, če igraš zgolj vloge lepih deklet in pomočnic, zato je kariera lahko zelo kratka, saj je z igralko konec v trenutku, ko začne lepota izginjati. "Vse, kar moraš narediti na filmu, je, da si lep in da tam stojiš, zaradi tega pa nisem prišla k filmu," pravi Janssenova, ki je svojo prvo glavno vlogo odigrala v prihajajočem filmu Love and Sex (Ljubezen in seks).
Na obali tečaji slovenskega jezika
01. 08. 2000 17.45
V Piranu potekajo že 7. poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali, ki jih pripravlja Znanstveno-raziskovalno središče RS v Kopru v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Modra. Na letošnjih lektoratih in delavnicah, ki potekajo v Dijaškem domu v Portorožu, se je zbralo 36 udeležencev iz 12 držav, ki jih k sodelovanju pritegnejo bodisi lastne ali slovenske korenine življenjskih sopotnikov bodisi sodelovanje s Slovenci in Slovenijo. Vodilni temi tečajev sta Prešernova 200. obletnica in Biti ženska, biti moški. Tečaji, ki so se sinoči začeli s slovesnostjo v Križnem hodniku frančiškanskega samostana, se bodo končali 13. avgusta.
Podelili častni doktorat za književnost
23. 06. 2000 14.03
Avtorica čarobnega sveta Harryja Potterja, J. K. Rowling, je prejela častni doktorat za književnost najstarejše škotske univerze St. Andrews, saj je po mnenju predstavnikov univerze milijonom otrok pokazala, kaj je čisti užitek lepe napisane besede. Predstavnica škotske univerze Sue Cunningam je povedala, da je Rowlingova otrokom pokazala, da so knjige prav tako zanimive in da lahko pritegnejo enako pozornost množic kot televizija ali računalniške igrice. Knjige o Harryju Potteryu so po svetu prodali v 37 milijonih izvodov. Četrta knjiga o Harryju Potterju naj bi izšla 8. julija, njen naslov in vsebina pa sta za zdaj še skrivnost. Še letos naj bi pričeli tudi snemati film o tem junaku otrok in odraslih.
Umrl francoski pisatelj Jules Roy
15. 06. 2000 14.30
V 92. letu starosti je preminil francoski pisatelj Jules Roy, ki je napisal več kot 50 gledaliških del, esejev, avtobiografij in romanov. Za roman ''La vallee heureuse'' je leta 1946 prejel nagrado Renaudot. Leta 1958 je prejel tudi nagrado za književnost Francoske akademije.
Portugalska nagrada za najboljši roman
29. 05. 2000 16.33
Portugalski pisatelj Antonio Lobo Antunes bo prejel veliko nagrado za najboljši roman lanskega leta, ki ga podeljuje združenje portugalskih pisateljev. Nagrado v vrednosti treh milijonov eskudov mu bodo podelili za njegov roman Navodila krokodilom.
Začetek kongresa Mednarodnega PEN-a v Moskvi
23. 05. 2000 18.54
V Moskvi se je danes začel 67. kongres Mednarodnega PEN-a, ki se ga udeležuje 300 književnikov in novinarjev iz 70 držav. To je tudi prvi kongres, ki ga je to združenje nacionalnih PEN centrov od svoje ustanovitve leta 1921 pripravilo v ruski prestolnici.
Uspešna turneja v Braziliji
19. 05. 2000 18.02
Center za slovensko književnost je tudi letos organiziral večjo literarno turnejo za slovenske literate in prevajalke. Od 27. aprila do 10. maja so se tako po Braziliji z literarnimi branji predstavljali Svetlana Makarovič, Tomaž Šalamun, Evald Flisar, Brane Mozetič in Andrej Blatnik ob podpori prevajalk Jasmine Markič, Blažke Müller in Mojce Medvedšček.
Slovenski književniki v Sao Paulu
04. 05. 2000 18.15
Po bralnem nastopu na zvezni univerzi v Riu de Janeiru, o katerem so poročali največji brazilski časniki, ter srečanji z osrednjimi osebnostmi brazilskega literarnega življenja, je skupina slovenskih književnikov dopotovala v Sao Paulo. Tu je v torek nastopila v knjigarni Futuro Infinido, kjer jo je pozdravilo mnogo slovenskih izseljencev, sinoči pa se je z literarnim večerom predstavila na knjižnem sejmu v Sao Paulu, ki sodi med največje na svetu.
Višje nagrade za Nobelove nagrajence
04. 05. 2000 07.58
Nobelov sklad bo letos vrednost nagrad povišal na okrogel milijon dolarjev. Za zvišanje vrednosti so se vodilni v skladu odločili, ker je bil sklad lani finančno zelo uspešen. Vlaganja sklada so se lani namreč na kapitalskih trgih obrestovala kar za 49,4 odstotka. Nobelove nagrade vsako leto podelijo 10. decembra, na dan smrti njihovega ustanovitelja Alfreda Nobela, švedskega kemika in iznajditelja dinamita ter strelne želatine. Nobelove nagrade za kemijo, fiziko, ekonomske znanosti in književnost podeljuje Švedska akademija v Stockholmu, nagrado za mir pa norveška skupščina v Oslu. Nagrade so prvič podelili leta 1901.
Pisateljska turneja po Braziliji
27. 04. 2000 10.10
Čeprav portugalsko govori 200 milijonov ljudi po vsem svetu, največ v Braziliji, v ta jezik še ni bilo opaznejših prevodov slovenske književnosti; k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in - dolgoročneje - večjemu zanimanju za obojestransko prevajanje naj prispeva dvotedenska bralna turneja, ki jo slovenski literati in prevajalci začenjajo danes v Riu de Janeiru v Braziliji. Peterico literatov, Svetlano Makarovič, Tomaža Šalamuna, Braneta Mozetiča, Evalda Flisarja, Andreja Blatnika, ter tri prevajalke, Jasmino Markič, Mojco Medvedšek in Blažko Mueller, bo turneja v organizaciji Centra za slovensko književnost in s podporo ministrstva za kulturo do 9. maja vodila še v Sao Paulo, Belo Horizonte in Salvador.
Slovenski pisatelji v Braziliji
25. 04. 2000 17.31
Osmerica slovenskih literarnih ustvarjalcev ter prevajalcev bo jutri odpotovala na dvotedensko turnejo po Braziliji, kjer bodo v soorganizaciji Centra za slovensko književnost in brazilskih ustanov brali svoja dela, sodelovali na pogovorih in se srečali z nekaterimi brazilskimi kolegi.
Jorge Edwards prejel nagrado Cervantes
24. 04. 2000 16.34
Španski kralj Juan Carlos je danes čilskemu književniku Jorgu Edwardsu izročil nagrado Cervantes za leto 1999, najpomembnejšo literarno nagrado v španskogovorečem svetu.
Prireditve ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
03. 04. 2000 15.10
Ob letošnjem mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki ga obeležujemo 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, je Pionirska knjižnica pripravila razstavo Bratovščina Sinjega galeba, že tretjič zapored pa bodo podeljene nagrade Moja najljubša knjiga. Nagrado za slovenski knjigi bosta prejeli knjigi Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo! in knjiga 17-letne gimnazijke Nejke Omahen z naslovom Silvija. Nagrado za knjigo, prevedeno v slovenščino, pa bo prejela knjiga Matilda pisatelja Roalda Dahla v prevodu Bogdana Gradišnika.
Jutri zaključek razpisa za nagrado večernica
30. 03. 2000 11.35
Jutri, 31. marca, se bo zaključil razpis časopisno-založniškega podjetja Večer za nagrado večernica za najboljše slovensko literarno delo za otroke in mladino v letu 1999. Za nagrado se potegujejo vsa pesniška, prozna in dramska besedila navedenega žanra, ki so v knjižni obliki pri kateri od slovenskih založb ali v samozaložbi izšla lani oziroma nosijo letnico 1999. Nagrada večernica znaša 750.000 tolarjev, dobitniku jo bodo izročili na tradicionalnem srečanju mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti novembra letos.
Razpis za nagrado večernica
07. 03. 2000 13.36
Časopisno-založniško podjetje Večer je objavilo razpis za nagrado večernica za najboljše slovensko literarno delo za otroke in mladino v letu 1999. Za nagrado se lahko potegujejo vsa pesniška, prozna in dramska besedila navedenega žanra, ki so v knjižni obliki pri kateri od slovenskih založb ali v samozaložbi izšla lani oziroma nosijo letnico 1999. Žirija bo upoštevala dela, ki jih bodo avtorji ali založniki ter ustanove, društva in posamezniki v skladu z razpisnimi pogoji poslali do 31. marca na naslov ČZP Večer, Svetozarevska 14, 2000 Maribor, s pripisom Za večernico. Poslati je treba po dva izvoda dela, predlaganega za nagrado.
Pariški knjižni sejem
27. 02. 2000 18.09
Dvajseti pariški knjižni sejem, največja evropska kulturna prireditev, odprta za široko javnost, ki bo od 17. do 22. marca, bo letos v znamenju portugalske književnosti, so sporočili organizatorji. Na sejmu pričakujejo kakih 220.000 obiskovalcev in med 1500 do 2000 pisateljev. Sejem bosta 16. marca bosta odprla francoski in portugalski predsednik Jacques Chirac in Jorge Sampaio. Portugalska - lani je imel osrednjo mesto na sejmu Quebec - bo imela na sejmu velik paviljon - knjigarno, kjer bo predstavila svojo literaturo, od poezije pa do pustolovskih romanov. Poleg pisateljev Joseja Saramaga, ki je leta 1998 dobil Nobelovo nagrado za književnost, in Antonia Loba Antunesa so v Pariz povabili še več kot 40 portugalskih avtorjev. Na sejmu bodo poleg predstavitve knjig, organizirali še razstave, pogovore in srečanja ter koncert pevke fada Misie.
FBI prisluškoval pisatelju Thomasu Mannu
27. 02. 2000 11.16
Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je skoraj dvajset let prisluškoval nemškemu pisatelji Thomasu Mannu zaradi pisateljeve naklonjenosti komunističnim idejam. FBI je bil ''dejaven'' do pisateljeve smrti leta 1955. Kot razkrivajo nedavno objavljeni podatki FBI, je FBI Mannu prisluškoval med letoma 1927 in 1955. Iz dokumentov, ki jih je mogoče pogledati tudi na spletni strani FBI, lahko tako razberemo, da je FBI beležil tako podatke o pisateljevem zasebnem življenju kakor tudi stališča, ki jih je v javnosti zagovarjal. Sicer pa je Mann, ki se je leta 1875 rodil v Lebecku, svetovni javnosti najbolj znan kot pisatelj nekaterih klasičnih del, npr. Doktor Faustus, Smrt v Benetkah in Čarobna gora. Pisatelj, ki je leta 1929 prejel Nobelovo nagrado za književnost, je leta 1933 zaradi nasprotovanja nacizmu zapustil Nemčijo in se naselil v Švici. Leta 1937 se je preselil na Češko, nato pa je emigriral v ZDA, kjer je dobil ameriško državljanstvo.
Saul Bellow ponovno oče
16. 01. 2000 10.36
Ameriški Nobelov nagrajenec za književnost Saul Bellow, pisec 18 romanov, je v starosti 84 let ponovno postal oče. Njegova peta soproga, 41-letna Janis Freedman, je rodila hčerko. Bellow, ki živi v bližini Bostona, sicer že ima tri odrasle sinove in več vnukov. Kot sin ruskih priseljencev se je rodil v kanadskem Montrealu, za svojo knjigo Humboldtova poslednja volja pa je dobil Pulitzerjevo nagrado, prejel je tudi tri osrednje ameriške knjižne nagrade.
Umrl francoski pisatelj Alphonse Boudard
15. 01. 2000 17.58
Francoski romanopisec Alphonse Boudard je danes ponoči v starosti 74. let zaradi težav s srcem umrl v bolnišnici Saint-Georges v Nici, so sporočili iz bolnišnice. Boudard, rojen leta 1925 v Parizu, se je ukvarjal tudi s pisanjem scenarijev in dialogov za film, javnosti pa je bil znan predvsem kot avtor številnih romanov ter biografij znanih kriminalcev. Svoj literarni prvenec je doživel leta 1962 z delom ''Metamorphose des Cloportes''. Za roman ''Les combattants du petit bonheur'' je leta 1977 prejel francosko nagrado za književnost Renaudot, medtem ko je za avtobiografski roman ''Mourir d'enfance'' leta 1995 prejel veliko nagrado za roman pri francoski akademiji. Boudard se je v zadnjem času ukvarjal z novim romanom z naslovom ''Les Trois mamans du petit Jesus'', ki naj bi izšel predvidoma aprila.
80-letnica Filozofske fakultete
14. 12. 1999 16.14
31. avgusta 1919 je regent Aleksander podpisal ukaz, s katerim je stopil v veljavo zakon o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani in s katerim so bili imenovani prvi profesorji na vseučilišču. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je s svojim neprekinjenim delovanjem pričela v zimskem semestru 1919/1920. Takrat je fakulteto obiskovalo 245 študentov, ki so poslušali predavanja iz 17 glavnih predmetov, od tega deset humanistično-družboslovnih. Ob tej pomembni obletnici sta dekan Filozofske fakultete Ludvik Horvat in rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger danes odkrila spominsko obeležje vsem dosedanjim dekanom Filozofske fakultete.
Evropske nagrade za književnost in prevajanje
11. 12. 1999 13.28
V Weimarju so danes podelili desete Evropske nagrade za književnost in prevajanje.
V Stockholmu podelili Nobelove nagrade
10. 12. 1999 10.10
Ob Nobelovi nagradi za mir, ki so jo v Oslu izročili francoski človekoljubni organizaciji Zdravniki brez meja, so danes, na dan obletnice smrti ustanovitelja Nobelovega sklada Alfreda Nobela, v Stockholmu podelili tudi Nobelove nagrade za ekonomijo, medicino, fiziko, kemijo in književnost.
O bogati zapuščini Antona Slodnjaka
12. 11. 1999 12.59
V počastitev stoletnice rojstva literarnega znanstvenika in univerzitetnega pedagoga Antona Slodnjaka poteka danes na ljubljanski Filozofski fakulteti literarnovedno srečanje. O Slodnjakovem raziskovalnem in pedagoškem delu bo spregovorilo deset strokovnjakov, uvodne pozdravne besede pa sta izrekla predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) France Bernik in dekan Filozofske fakultete Ludvik Horvat.
Priznanje za Pikin festival
20. 10. 1999 19.35
Letošnja pokroviteljica Pikinega festivala, direktorica Inštituta za otroško književnost na Švedskem Sonja Svensson je iz rok slovenske veleposlanice v Stockholmu Dragoljube Benčina prejela priznanje festivala, ki je letos že desetič potekal v Velenju od 17. do 25. septembra. Svenssonova je v prostorih slovenskega veleposlaništva prejela plaketo in naziv Pikina ambasadorka, so sporočili slovenski diplomatski viri. Pokroviteljice velenjskega Pikinega festivala so bile doslej Astrid Lindgren, Marjana Lipovšek, Leslie Caron in Katarina Srebotnik. Stalna pokroviteljica festivala je soproga predsednika republike, Štefka Kučan.
Umrla Nathalie Sarraute
20. 10. 1999 14.04
Francoska pisateljica ruskega porekla Nathalie Sarraute je pred kratkim v starosti 99 let umrla na svojem domu v Parizu. Sarrautova se je rodila leta 1900 in je prišla v Pariz, ko je bila stara osem let. Po študiju prava pa se je leta 1941 povsem posvetila pisanju. Z delom Tropizmi je oblikovala značilnosti t.i. novega romana, mnogi pa so jo poznali tudi po številnih radijskih in gledaliških delih. Leta 1982 je za svoje delo dobila francosko nacionalno nagrado za književnost.
Slovenski literati končali skandinavsko turnejo
13. 10. 1999 15.19
Svetlana Makarovič, Evald Flisar, Brane Mozetič, Lela B. Njatin in Maja Novak se bodo danes vrnili v Ljubljano, potem ko so šest dni potovali po nordijskih prestolnicah in tam nastopali za svoje pisateljske kolege ter Slovence, ki živijo na Švedskem, Norveškem, Finskem in Danskem. Pred odhodom bodo v Koebenhavnu obiskali mestne oblasti in jim izročili poslanico ljubljanske županje Vike Potočnik. Na začetku literarne turneje sta bila z njimi še Tomaž Šalamun in Aleš Debeljak, ki pa sta zaradi obveznosti v Združenih državah prej zapustila slovensko pisateljsko ''karavano''.
Slovenski literati na Finskem
09. 10. 1999 19.30
Tretji dan turneje po nordijskih državah je sedem slovenskih literatov - Svetlana Makarovič, Tomaž Šalamun, Aleš Debeljak, Brane Mozetič, Evald Flisar, Lela B. Njatin in Maja Novak - nastopilo v veliki dvorani mednarodnega knjižnega sejma v finskem kraju Turku. Pozdravil jih je predsednik Društva finskih pisateljev Jarkko Laine, predstavil pa prevajalec njihovih del Kari Ketula. Prva prevedena knjiga iz slovenščine v finščino je bil leta 1907 Cankarjev Martin Kačur, Ketula pa je poleg številnih prevodov posameznih besedil poskrbel tudi za prevod knjige Maje Novak Izza kongresa, izdala pa jo je največja finska založba WSOY.
CSK prireja gostovanje literatov po Skandinaviji
01. 10. 1999 14.45
Center za slovensko književnost (CSK), ustanova v nastajanju, ki bo skrbela za prevajanje in predstavljanje slovenske književnosti po svetu, prireja gostovanje sedmih literatov po Skandinaviji.
Nobelova nagrada za književnost že v četrtek
28. 09. 1999 17.26
V Stockholmu se bo v četrtek s podelitvijo Nobelove nagrade za književnost začela ''sezona'' Nobelovih nagrad za leto 1999, je danes sporočila švedska Kraljeva akademija.
Rushdie prejel častni doktorat
26. 09. 1999 16.25
Salman Rushdie, avtor spornih Satanskih stihov, je na univerzi v belgijskem mestu Liege prejel častni doktorat za književnost. Ob svečani podelitvi doktorata je Rushdie dejal, da se je njegovo življenje izboljšalo, potem ko je iranska vlada lani preklicala njegovo smrtno obsodbo.