knjižni
Slovenska Göthe in Luther
30. 12. 2000 00.00
Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v sobotni izdaji obsežno predstavlja življenje in delo pesnika Franceta Prešerna in začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja, ki sta po navedbi avtorja postavila temelje slovenski nacionalni kulturi.
Škofjeloški pasijon tokrat v gledališču
14. 12. 2000 00.00
Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno slovensko gledališko besedilo Lovrenca Marušiča, očeta Romualda, v priredbi in režiji Mete Hočevar ter izvedbi "igralske bratovščine" ljubljanske Drame bo za Mahničevo postavitvijo sredi 60-ih let v Trstu druga profesionalna gledališka uprizoritev izven njegove prvotne forme, procesije na prostem. V režijski in gledališki poetiki Hočevarjeve bo to gledališko besedilo nanovo zasvetilo, je na predstavitvi zadnje premiere na velikem odru v letu 2000 povedal ravnatelj Drame Janez Pipan. Uprizoritev Škofjeloškega pasijona je praznik za gledališče, kljub začetnim pomislekom glede uprizorljivosti besedila, ki so ga v arhivu kapucinskega samostana v Škofji Loki našli konec 19. stoletja. V 80-ih letih 20. stoletja je njegovo transkripcijo opravil Jože Faganel, v knjižni obliki pa založila Mladinska knjiga. Faganel sodeluje tudi kot lektor.
Novitete pri zbirki Beletrina
07. 12. 2000 00.00
Smeh za leseno pregrado Janija Virka in Zakon želje Andreja Blatnika sta dve knjižni novosti zbirke Beletrina pri Študentski založbi. Pisec spremne besede dela Zakon želje in urednik zbirke Mitja Čander je avtorja Janija Virka označil kot "supermana", ki se pri svojih mladih letih predstavlja že z deseto knjigo, odličnim romanom o malem junaku, ki govori o njegovem bivanju na Zemlji, polni raznovrstnih pregrad. Zakon želje pa je delo avtorja Andreja Blatnika, sestavljeno iz številnih kratkih zgodb, ki jih je avtor spisal v obdobju desetih let. S svojimi prejšnjimi deli se je Andrej Blatnik slovenskemu knjižnemu prostoru predstavil kot revolucionarni pisec, Zakon želje pa niza kratke zgodbe, ki so ostale odprte, tako kot tudi morajo, je na današnji predstavitvi povedala Petra Vidali, ki je poleg Uroša Zupana napisala spremno besedo za omenjeno delo.
Šestnajsti knjižni sejem
28. 11. 2000 00.00
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so slavnostno odprli 16. knjižni sejem, ki bo potekal v znamenju 450. obletnice izida prve slovenske knjige in 200. obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ob odprtju - slavnostna govornica je bila pisateljica Desa Muck - so podelili Schwentnerjevo priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, dosežene uspehe v založništvu in knjigotrštvu ter priznanje za delo pri razvijanju bralne kulture v Sloveniji in med Slovenci zunaj meja domovine. Sejem v organizaciji Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije in Cankarjevega doma bo potekal do 3. decembra.
Od ponedeljka nove telefonske številke
16. 11. 2000 00.00
S ponedeljkom, 20. novembra, bo Telekom prenehal zagotavljati vzporedno delovanje starega in novega sistema številčenja, ki je deloval od konca marca letos. Staro številčenje bo začelo ugašati postopoma, klice na stare številke pa bodo najmanj do konca marca nadomeščali avtomatski odzivniki, ki bodo sporočali nove telefonske številke. Tudi vsi brezplačni informacijski servisi bodo delovali še naprej, dokler bodo podatki o prometu kazali, da so še potrebni. Član uprave Telekoma Adolf Špenko je dejal, da bi nove številke uporabljali vsaj nadaljnjih 15 do 20 let.
Etnologija na Slovenskem
10. 11. 2000 00.00
Etnologinja in slavistka Ingrid Slavec Gradišnik, docentka za zgodovino in teorijo etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je svoja spoznanja s področja zgodovine in metodologije slovenske etnologije v širšem primerjalnem evropskem okviru in z vprašanji etnološke leksikografije združila v disertaciji.
Predstavitev dveh knjižnih publikacij
24. 10. 2000 00.00
Narodni muzej Slovenije je predstavil dve knjižni publikaciji: prvo iz muzejske serije Katalogi in monografije avtorice Janke Istenič z naslovom Poetovio, zahodna grobišča I in II, drugo pa iz serije Situla Predrimska božanstva vzhodnih Alp in Jadrana avtorice Marjete Šašel Kos. Delo Janke Istenič v dveh knjigah je raziskovalno delo o zahodnih grobiščih Petovione, ki jih hrani Deželni muzej Joanneum v Gradcu. Knjiga Marjete Šašel Kos pa je posvečena predrimskim kultom in božanstvom na (jugo)vzhodnoalpskem in severnojadranskem prostoru.
Odprt 52. Frankfurtski knjižni sejem
17. 10. 2000 00.00
V Frankfurtu so slovesno odprli 52. knjižni sejem, ki bo sicer za obiskovalce odprt jutri, 18. oktobra. Status države gostje ima letos Poljska, zato sta se uradnega odprtja poleg nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja udeležila tudi njegov poljski kolega Wladyslaw Bartoszewski ter poljska Nobelovca Czeslaw Milosz in Wislawa Szymborska. Na sejmu tudi letos pričakujejo razstavljavce, obiskovalce in novinarje iz več kot sto držav. Sejem, na katerem se predstavlja tudi Slovenija, bo odprt do 23. oktobra.
Rudi Šeligo v Frankfurtu
16. 10. 2000 00.00
Slovenski kulturni minister Rudi Šeligo je odpotoval v Frankfurt, kjer se bo udeležil kolokvija evropskih ministrov za kulturo, ogledal pa si bo tudi Frankfurtski knjižni sejem.
Polnočni dnevnik Borisa Jelcina tudi v slovenščini
10. 10. 2000 00.00
Ob izidu tretje knjige nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina bo čez teden dni na frankfurtskem mednarodnem knjižnem sejmu izšla tudi ameriška izdaja. Kmalu po frankfurtskem sejmu bo pri založbi Orbis iz Ljubljane izšel tudi slovenski prevod Jelcinovih spominov na zadnje obdobje njegovega predsednikovanja. Polnočni dnevnik bo slovenskim bralcem na voljo konec novembra.
Čas starih telefonskih številk se izteka
10. 10. 2000 00.00
Telekom Slovenije pred koncem delovanja vzporednega sistema starih in novih številk izvaja še zadnje tehnične prilagoditve sistema. Zaradi združevanja nekaterih nekdanjih omrežnih skupin v nove področne kode, ki je povzročilo, da se prve številke nekaterih številskih blokov prekrivajo, bodo lokalni klici na približno 70.000 starih številk znotraj dosedanjih omrežnih skupin že od 15. oktobra preusmerjeni na odzivnik, ki bo sporočal novo številko. Sicer pa bodo v Telekomu prenehali zagotavljati vzporedno delovanje starega in novega številčenja 20. novembra.
Stota uprizoritev vajenca Hlapiča
27. 09. 2000 00.00
Ob prvi obletnici poklicnega delovanja in ob začetku nove sezone bo Mini teater Ljubljana v nedeljo, 1. oktobra, uprizoril že stoto ponovitev lutkovne uspešnice Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča. Teater je v letu dni organiziral več kot 450 najrazličnejših kulturnih prireditev, ki si jih je ogledalo 50.000 obiskovalcev, na Ljubljanskem gradu pa so uredili novo lutkovno gledališče. S predstavo Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča je Mini teater gostoval v več slovenskih krajih in na devetih mednarodnih lutkovnih festivalih v Italiji, Španiji, Iranu in Sloveniji.
Štiri novosti Cicikluba
07. 09. 2000 00.00
Ob peti obletnici delovanja je največji otroški knjižni klub v Sloveniji Ciciklub predstavil štiri novosti zbirke Čebelica. Letošnje novosti - tokrat prvič v povečanem formatu in s trdimi platnicami ilustrirana dela - so: Počesane ribe Slavka Juga z ilustracijami Silvana Omerzuja, Mali medo Polonce Kovač z ilustracijami Jelke Reichman, Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna Frana Milčinskega z ilustracijami Zvonka Čoha in Čudežni žep, ki ga je podpisal japonski avtor Mičio Mado, prevedla Peter Svetina in Janja Majcen, ilustrirala pa Alenka Sotler.
Frankfurtski sejem v znamenju Poljske
02. 09. 2000 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer bo glavni govornik na otvoritvi 52. frankfurtskega knjižnega sejma, ki se bo začel 17. oktobra. Poleg Fischerja se bodo otvoritve med drugim udeležili njegov poljski kolega Wladyslaw Bartoszewski, poljski pisatelj Czeslaw Milosz in frankfurtska županja Petra Roth. Knjižni sejem, ki bo letos osredotočen na Poljsko in njeno književnost, bo potekal od 18. do 23. oktobra. Pred začetkom knjižnega sejma pa se bodo od 16. do 17. oktobra v Frankfurtu na kongresu srečali evropski kulturni ministri. Tema njihovega kongresa bo "Politika na razpotju". Na kongresu pa naj bi se zavzeli za utrditev demokratičnih političnih smernic na področju književnosti in publiciranja.
Literarna natečaja
14. 07. 2000 21.32
Tržaška revija Mladika razpisuje 29. nagradni literarni natečaj za izvirno, še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Mohorjeva družba iz Celovca pa je razpisala literarno delavnico, ki bo septembra v Libučah na Koroškem. Rokopise za literarni natečaj Mladike je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih do 15. decembra. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro, podatki o avtorju pa morajo biti zaprti v kuverti. Teksti v prozi ne smejo presegati več kot deset strani, ciklus poezije pa lahko predstavlja samo izbor najboljših pesmi. dela bo pregledala petčlanska komisija, nagrajena dela pa bodo objavljena v letniku 2001. Objavljena bodo tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija menila, da so primerna za objavo. Celovška Mohorjeva družba, Katoliška mladina, Katoliška prosveta in Galerija Falke bodo 16. septembra v Libučah pri Celovcu priredili enodnevno literarno delavnico za slovensko pišoče avtorje z uporabo starinskih pisalnih strojev. Iz tam nastalih besedil bodo v improvizirani knjižni izdaji izdali zbornik.
Odmevni predstavitvi knjig
24. 06. 2000 14.06
Na Goriškem sta bila v znanih slovenskih vaseh sinoči dve odmevni knjižni predstavitvi. V Krminu so predstavili etnologa in znanega italijanskega televizijskega voditelja univ. prof. Giorgia Cellija, ki je spregovoril o svoji zadnji knjigi Bizoni gredo v nebo, v Števerjanu pa so predstavili zadnje knjižne delo dr. Rafka Dolharja z naslovom Tržaški poldnevnik.
Odobrenih 61 projektov Prešernovega leta
16. 05. 2000 20.13
Ministrstvo za kulturo je na podlagi razpisa za izvirne rešitve in projekte Prešernovega leta - leta kulture odobrilo skupaj 61 projektov v vrednosti 121.358.000 tolarjev. Slovenska vlada je, kot je znano, maja lani letošnje leto, ko mineva 200 let od rojstva pesnika Franceta Prešerna, ene osrednjih osebnosti slovenske zgodovine, proglasila za Prešernovo leto.
Rekordni obisk na knjižnem bienalu v Braziliji
09. 05. 2000 16.32
Te dni se je z rekordnim številom obiskovalcev in prodanih knjig zaključil največji knjižni bienale v Latinski Ameriki. V desetih dneh že 16. prireditve po vrsti je 540.000 obiskovalcev kupilo knjige v vrednosti približno 13,2 milijona mark. Po besedah organizatorjev bienala je ta znesek kakih pet odstotkov višji kot leta 1998. Bienala sta se med drugim udeležila tudi pomemben brazilski teolog Leonardo Boff in Nobelov nagrajenec za mir Ximenes Belo.
Razstava pirhov v Ljubljani
17. 04. 2000 17.15
Tednik Kmečki glas je v predprazničnih dneh v atriju ljubljanske mestne hiše pripravil 10. velikonočno razstavo pirhov. Izdelovalcem najzanimivejših pirhov bodo podelili šest nagrad - tri denarne nagrade v vrednosti 20.000, 15.000 in 10.000 tolarjev, dve knjižni in eno otroško nagrado, so sporočili s tednika Kmečki glas.
Knjižna ulica v Celju
17. 04. 2000 16.52
Antika, knjigarna in antikvariat s Kocbekove ulice v Celju je danes v sklopu prireditve Dnevi slovenske knjige odprl ''knjižno ulico''. Kot je za STA povedal vodja antike Pavel Jančič, se bo na ''knjižni ulici'' v dneh pred svetovnim dnevom knjige, 23. aprilom, zvrstile številne prireditve posvečene knjigi. Ob tem bodo vsakemu kupcu knjig, kot to narekuje star običaj iz Katalonije, podarili cvet.
Koprskih deset dni v znamenju knjig
12. 04. 2000 18.45
Program v počastitev dneva slovenske knjige, 23. aprila, se bo v Kopru začel že drevi z literarnim večerom z Bogdanom Novakom v koprskem Domu knjige. Letošnji, že tretji teden, ko se pred koprskimi knjigarnami, na ulicah in trgih začenjajo dnevi slovenske knjige, bodo zaznamovali prikaz starega knjigotiska na rekonstruirani Gutenbergovi preši Manufakture Mojstra Janeza, knjižni bazar, literarni večer s pisateljem Sašo Vugo, predstavitev knjige Dušana Jelinčiča Ljubezen v času samote in dvojezične pesniške zbirke Tomaža Šalamuna Fuoco Verde, Fiore Verde/Zelen ogenj, zelen cvet, ki jo je v italijanščino prevedla Jolka Milič.
Vse izdaje Prešernovih Poezij skozi čas
09. 04. 2000 20.12
<A HREF=http://www.nuk.uni-lj.si/ target=_blank>Narodna in univerzitetna knjižnica</A> je v počastitev Prešernovega leta pripravila pregled vseh izdaj pesnikovih Poezij skozi čas, od leta 1847 do 1999, skupno 156 izdaj, od tega devet v rokopisni in 147 v knjižni obliki. Razstava ima naslov Prešernove Poezije - knjiga, ki je oblikovala Slovence. Slovesno jo bodo odprli v torek, 11. aprila, ob 11. uri v razstavni dvorani NUK. Avtor razstave je Samo Kristan. Gradivo je razvrstil v tri sklope - Poezije 1847, Slovenske izdaje Prešernovih pesmi in Prevodi.
Jutri zaključek razpisa za nagrado večernica
30. 03. 2000 11.35
Jutri, 31. marca, se bo zaključil razpis časopisno-založniškega podjetja Večer za nagrado večernica za najboljše slovensko literarno delo za otroke in mladino v letu 1999. Za nagrado se potegujejo vsa pesniška, prozna in dramska besedila navedenega žanra, ki so v knjižni obliki pri kateri od slovenskih založb ali v samozaložbi izšla lani oziroma nosijo letnico 1999. Nagrada večernica znaša 750.000 tolarjev, dobitniku jo bodo izročili na tradicionalnem srečanju mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti novembra letos.
Realističen knjižni portret Slovenije
21. 03. 2000 16.27
Založba Nova revija gosti v Ljubljani Petro Rehder, avtorico najnovejše knjižne predstavitve Slovenije na nemškem bralnem območju. Knjiga z naslovom Slowenien je izšla v zbirki Dežele (Laender) pri znani münchenski založbi C.H. Beck, prvi bralci knjige pa avtorici priznavajo, da ji je uspelo sestaviti realističen in obenem z naklonjenostjo obarvan portret Slovenije in Slovencev.
Stephen King prvič objavil roman na internetu
15. 03. 2000 10.46
Stephen King, avtor uspešnic, kot so Mačje pokopališče in Carrie, je objavil svoj prvi roman, ki je namenjen izključno za objavo na internetu. Grozljivke Riding the bullet po poročilih ameriških medijev pisatelj ne namerava objaviti v knjižni obliki. Za približno 500 tolarjev je mogoče roman dobiti na spletni strani <a href=http://www.simonandschuster.com target=_new>založbe Simon & Schuster's</a>. T.i. internetne knjige so za zdaj še izjema, saj na svetovnem spletu obstajajo le odlomki nekaterih knjig. Tudi za 52-letnega Kinga je to popolnoma nova izkušnja. Kot je poročala CNN, je King radoveden, kakšni bodo odzivi na roman in kakšna bo prihodnost objavljanja na internetu.
Simpozij o Mihaelu Paglovcu
11. 03. 2000 12.54
V Kamniku in Šmartnem bodo prihodnji teden z dvodnevnim simpozijem osvetlili življenje, delo in pomen svojega rojaka, velikega in vsestranskega moža svojega časa Mihaela Paglovca (1679-1759). Paglovec, rojen v Kamniku, je kot duhovnik, gospodarstvenik, šolnik, prevajalec in glasbenik deloval vse življenje v Šmartnem v Tuhinju. Simpozij se bo začel 16. marca v frančiškanskem samostanu v Kamniku s predavanji v dveh sekcijah, nadaljeval pa 17. marca v Kulturnem domu v Šmartnem.
Razpis za nagrado večernica
07. 03. 2000 13.36
Časopisno-založniško podjetje Večer je objavilo razpis za nagrado večernica za najboljše slovensko literarno delo za otroke in mladino v letu 1999. Za nagrado se lahko potegujejo vsa pesniška, prozna in dramska besedila navedenega žanra, ki so v knjižni obliki pri kateri od slovenskih založb ali v samozaložbi izšla lani oziroma nosijo letnico 1999. Žirija bo upoštevala dela, ki jih bodo avtorji ali založniki ter ustanove, društva in posamezniki v skladu z razpisnimi pogoji poslali do 31. marca na naslov ČZP Večer, Svetozarevska 14, 2000 Maribor, s pripisom Za večernico. Poslati je treba po dva izvoda dela, predlaganega za nagrado.
Prepovedane družinske skrivnosti Blairovih
07. 03. 2000 11.48
Noseča žena britanskega premierja Cherie Blair je bila v postelji, ko je v soboto ob desetih zvečer pozvonil telefon Blairovih. Po klicu, med katerim je izvedela, da je tednik Mail On Sunday objavil članek z naslovom Varuška razkriva družinske skrivnosti Blairovih, je bila v solzah zaradi >>izdajstva<<. Čeprav so ob vikendih sodišča zaprta, je štiri ure kasneje, v nedeljo ob dveh zjutraj, ko je večina sodnikov v pižamah, sodnica Cherie Blair imela v rokah začasno sodno prepoved objave in razkrivanja vsega, kar bi izviralo iz štiriletne zaposlitve 30- letne varuške Rosalind Mark pri Blairovih. Od leta 1994 do leta 1998 je >>varovala<< tri otroke Blairovih, hčerko Kathryn in sinova Nickyja in Euana, ki imajo zdaj 12, 14 in 16 let in postala prva varuška v Downing streetu 10, ko so laburisti zmagali na volitvah leta 1997. Zdaj zakonca Blair zahtevata stalno prepoved dnevnika, ki vsebuje dnevni življenjski utrip >>premierske<< družine, pa tudi opažanja o Blairovih odnosih z drugimi politiki, čeprav je varuška dejala, da ga nima več namena objaviti. Sama je dejala, da se je premislila glede objave dnevnika, ko ji je edini knjižni agent, s katerim je bila v stiku dejal, da bi moral biti pošteno opravljiv, da bi ji našel založnika, ter da ni vedela za članek, ki se v kasnejših izdajah časnika ni pojavil. Pri časniku trdijo, da ne govori ravno resnice. Po njihovem naj bi 541 strani rokopisa ponujala že vrsti založb, vedela za članek, pozirala za serijo fotografij in jim dala dve fotografiji, na katerih je z bivšimi delodajalci (s katerimi je podpisala pogodbo o zaupnosti). Premier Blair pravi, da bo naredil >>vse, kar bo potrebno<<, da bi zaščitil varstvo zasebnosti svoje družine. Britanski mediji upajo, da to ne pomeni napovedi zaostritve ustrezne zakonodaje.
Natečaj za 28. srečanje mladih pesnikov in pisateljev
01. 03. 2000 16.12
Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti razpisuje natečaj za 28. srečanje mladih pesnikov in pisateljev. Sodelujejo lahko avtorji, stari več kot 15 let, ki razen v samozaložbi v knjižni obliki še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih piscev in pisateljev, so sporočili iz Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Pariški knjižni sejem
27. 02. 2000 18.09
Dvajseti pariški knjižni sejem, največja evropska kulturna prireditev, odprta za široko javnost, ki bo od 17. do 22. marca, bo letos v znamenju portugalske književnosti, so sporočili organizatorji. Na sejmu pričakujejo kakih 220.000 obiskovalcev in med 1500 do 2000 pisateljev. Sejem bosta 16. marca bosta odprla francoski in portugalski predsednik Jacques Chirac in Jorge Sampaio. Portugalska - lani je imel osrednjo mesto na sejmu Quebec - bo imela na sejmu velik paviljon - knjigarno, kjer bo predstavila svojo literaturo, od poezije pa do pustolovskih romanov. Poleg pisateljev Joseja Saramaga, ki je leta 1998 dobil Nobelovo nagrado za književnost, in Antonia Loba Antunesa so v Pariz povabili še več kot 40 portugalskih avtorjev. Na sejmu bodo poleg predstavitve knjig, organizirali še razstave, pogovore in srečanja ter koncert pevke fada Misie.