knjižni
Prežihovi dnevi 2000
22. 02. 2000 17.34
V Koroški osrednji knjižnici Dr. Franca Sušnika na Ravnah je bilo dopoldne, v okviru prireditev ob 50. obletnici smrti koroškega pisatelja Prežihovega Voranca - Prežihovi dnevi 2000, potekalo predavanje o koroški literaturi.
Knjižnji teden v Celju
14. 02. 2000 16.50
V celjskem Intersparu od danes do 19. februarja poteka knjižni sejem, na katerem letos sodeluje več kot ducat slovenskih založb, organizira pa ga celjsko podjetje Fit media. Organizatorji bodo na okroglih mizah, dveurni televizijski tribuni ter srečanjih s pesniki in pisatelji predstavili knjigo kot najboljšo prijateljico, ki jo v zadnjem času vse bolj izpodrivajo tehnološki mediji, zlasti računalniki in internet.
Italijanski prevod Prešernovega Krsta pri Savici
07. 02. 2000 21.43
Ob 200-letnici rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in v počastitev slovenskega kulturnega praznika so danes v kranjski mestni hiši predstavili slovensko-italijansko izdajo Prešernovega Krsta pri Savici. Knjiga je izšla v knjižni zbirki Prešernova pot v svet v založništvu Mestne občine Kranj, Prešernove verze pa je v italijanščino prevedel Giorgio Depangher v sodelovanju z Marijo Pirjevec, profesorico na tržaški univerzi.
Velik obisk knjižnega sejma v Kairu
06. 02. 2000 18.04
32. knjižni sejem v Kairu si je od njegovega odprtja pred desetimi dnevi ogledalo že pet milijonov obiskovalcev in ga bodo zaradi tolikšnega zanimanja podaljšali še za dva dni, so sporočili organizatorji. Prejšnji petek, ki je sicer v arabskem svetu dela prost dan, je sejem obiskalo več kot milijon ljudi, kar je povzročilo pravo prometno zmedo v predelu mesta okoli razstavišča. Na sejmu, ki je sicer za Frankfurtom drugi najpomembnejši svetovni knjižni sejem, sodeluje več kot 3700 založnikov iz 72 držav in številni priznani književniki iz Egipta in tujine.
Nov filmski projekt Romana Polanskega
20. 01. 2000 17.57
Režiser Roman Polanski bo posnel film o življenju judovskega glasbenika in skladatelja Wladislawa Szpilmana. Film bodo posneli po Szpilmanovi avtobiografiji, knjižni uspešnici Čudovito prežvetje, ki opisuje življenje in preživetje poljskega skladatelja v zasedeni Varšavi v obdobju od 1939 do 1949. Polanski je že odkupil avtorske pravice in naj bi s snemanjem filma začel decembra.
Knjižni prvenec Veselke Šorli Puc
11. 01. 2000 08.07
V Peterlinovi dvorani v Trstu so včeraj zvečer na prvem letošnjem večeru Društva slovenskih izobražencev (DSI) predstavili knjižni prvenec znane slikarke in umetnostne esejistke Veselke Šorli Puc z naslovom Zgodbe z repom in glavo. Knjigo, ki stane 18.000 lir, je izdala in založila tržaška založba Mladika, spremno besedo je napisala dr. Helga Glušič, za likovno opremo je poskrbela sama avtorica, tiskana pa je bila v tiskarni Graphart v Trstu. Na nocojšnji predstavitvi je ob avtoričini prisotnosti o delu spregovorila prof. Marija Cenda, medtem ko je Matejka Maver podala nekaj odlomkov iz knjige.
Nova zbirka Slovenske ljudske
16. 12. 1999 19.58
Založba Slovenska knjiga je z izvirno domačo slikanico O Pustu in zakletem gradu uvedla novo zbirko, poimenovano Slovenske ljudske, v kateri nameravajo po besedah urednice Danice Štumerger objavljati še neobjavljene ljudske pripovedi v slikanicah na najvišji kakovostni ravni ter tako prispevati k ohranjanju slovenskega ljudskega izročila in k spoznavanju tega med mladim in odraslim bralstvom. Iskrivo duhovito ljudsko pravljico o Pustu, ki pretenta same vrage, je v 50. letih na Dolenjskem po pripovedi pravljičarja Antona Dremlja - Resnika zapisal in posnel zbiralec Milko Matičetov, v knjižni jezik jo je prelila Anja Štefan, ilustriral pa Marjan Manček.
Pločevinasti boben letošnjega Nobelovca Grassa
10. 12. 1999 22.02
Roman Pločevinasti boben, po splošnem prepričanju najpomembnejše delo letošnjega Nobelovega nagrajenca za literaturo, nemškega pisatelja Guenterja Grassa, je založništvu literature DZS z glavnim urednikom Brankom Madžarevičem uspelo v petih tednih in takorekoč ''na predvečer'' današnje slavnostne izročitve nagrade v Stockholmu - na obletnico smrti Alfreda Nobela (1833-1896), po katerem priznanja nosijo ime - vnovič poslati na slovenski knjižni trg. Roman je svoj čas prevedel, zdaj pa nanovo pregledal Janko Moder.
Subkultura v devetdesetih
01. 12. 1999 15.44
V knjigarni Konzorcij v Ljubljani so danes predstavili novo knjigo Urbana plemena- Subkulture na slovenskem v devetdesetih, ki je izšla pri Študentski založbi v knjižni zbirki Nove izdaje. Knjiga je nastala pod uredniško taktirko trojice domačih sociologov in poznavalcev subkulture v Sloveniji, Grege Tomca, Petra Stankoviča in Mitje Velikonje.
Končan 15. slovenski knjižni sejem
28. 11. 1999 20.39
V Cankarjevem domu je danes zaprl vrata 15. slovenski knjižni sejem, na katerem se je svojimi programi in novostmi predstavilo kakih sedemdeset večjih in manjših založb iz Slovenije in zamejstva. Sejem je v petih dneh obiskalo približno 13.000 ljubiteljev knjige in branja, nekaj tisoč več kot lani, med drugim zato, ker je Združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije - skupaj s Cankarjevim domom prireditelj sejma - mladim do 25. leta omogočilo brezplačen ogled.
Slovenski knjižni sejem odprt
24. 11. 1999 07.46
Samo v minulem letu so slovenske založbe izdale več kot 4000 novih naslovov in zato velja, da se knjižni sejem nikoli ne ponavlja, ampak vsakič predstavi prenovljen, je poudaril Milan Matos, predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev, ob odprtju 15. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. Pisatelj iz Trsta Alojz Rebula, drugi slavnostni govornik, je med drugim menil, da knjiga zaradi tekmovanja z novimi mediji postaja ''stvar ožje elite, a duhovno zahtevnejših, globlje mislečih in globlje čutečih ljudi, elite, ki bo nosila naprej etično in intelektualno brašno človeštva.''
Nova zbirka otroških knjig založbe Aristej
08. 11. 1999 19.07
V prostorih Društva slovenskih pisateljev so predstavili dve knjižni novosti založbe Aristej iz njihove nove zbirke leposlovnih knjig za otroke; zbirka, ki nadaljuje tradicijo založbe, nosi dekliško ime Iva, namenjena pa je otrokom od 4. do 10. leta starosti. Knjiga z naslovom Obleka lepo-in-prav (v prevodu Jane Unuk) je delo ameriške pesnice in pisateljice Sylvie Plath in ilustratorke Rotraut Susanne Berner, Sin Srakolin pa je izpod peresa domačega avtorja, komediografa, pisatelja in pesnika Vinka Moederndorferja; ilustrirala jo je Mirna Pavlovec.
Dramatikon - gledališče v knjižni izdaji
26. 10. 1999 12.51
Študentska založba iz Ljubljane je v zbirki Beletrina izdala prvi obsežni zvezek dram z naslovom Dramatikon. V prvem letniku bodo v slovenskem prevodu izšle drame Tejreziasove dojke Guillaumea Apollinairea, Čevljarji Stanislawa Witkiewicza, Lov na dvije race Aleksandra Vampilova, Vse zastonj! Vse zastonj! nobelovca Daria Foja, Pokopani otrok Sama Sheparda ter Uničenje ljudstva ali Moja jetra so brez smisla dramatika Wernerja Schwaba.
Mesto žensk se končuje
20. 10. 1999 18.17
Peti festival sodobnih umetnosti Mesto žensk se bo končal nocoj v klubu K4, kjer bo gostovala egipčansko-ameriška didžejka Mutamassik, glasbenica, ki združuje tradicionalno in popularno arabsko glasbo z elementi futurističnih elektronskih zvokov hip-hopa in drum'n'bassa. Pred tem bo v sklopu festivala v Cankarjevem domu možno videti plesno predstavo egipčanske plesalke Suraye Hilal, ki bo odplesala starodavni ples ''raqs sharqi'', ki izvira iz egipčanske tradicije. Že popoldne je bila na istem prizorišču okrogla miza o pisateljici in pesnici poznega srednjega veka Christine de Pizan, ki je leta 1405 s ''Knjigo o Mestu dam'' napisala eno prvih feminističnih del. Predstavljeno bo tudi njeno delo, ki je izšlo v novi knjižni zbirki revije Delta.
Guenter Grass na frankfurtskem sejmu
16. 10. 1999 17.54
Današnji osrednji dogodek na frankfurtskem knjižnem sejmu bo predstavitev letošnjega Nobelovega nagrajenca za literaturo Guenterja Grassa, ki prav danes praznuje svoj 72. rojstni dan. Založba Steidl iz Goettingna prireja slavnostni sprejem za pisatelja, ki naj bi se pred tem srečal tudi s kosovskimi begunci. Frankfurtski knjižni sejem ta konec tedna odpira vrata tudi za obiskovalce, potem ko je bil zadnje tri dni odprt le za strokovno publiko.
V Frankurtu se je začel 51. knjižni sejem
13. 10. 1999 18.10
Knjižni sejem v Frankfurtu je sinoči že 51. odprl svoja vrata za obiskovalce. Sejem je uradno odprl madžarski predsednik Arpad Goencz, saj je letos Madžarska v središču pozornosti med državami, ki se s svojo knjižno bero po tradiciji širše predstavijo v Frankfurtu. Njena predstavitev bo potekala pod geslom Madžarska - neomejeno, zastopa pa jo kar 80 založb in 120 piscev, ki bodo razkazali več kot sto novih knjižnih izdaj. Na sejmu se bo med 113 državami predstavila tudi Slovenija. Na letošnjem knjižnem sejmu se sicer predstavlja 6643 razstavljancev, medtem ko jih je lani bilo 6793. Največ, 36 odstotkov založnikov prihaja iz Nemčije, 14 odstotkov je britanskih, 12 odstotkov ameriških, medtem ko je iz Francije prišlo pet odstotkov razstavljavcev. Na sejmu se bo znova predstavili tudi iranski založnik, potem ko je bil Iran dolga leta izključen zaradi smrtne obsodbe britansko-indijskega pisatelja Salmana Rushdieja. Obiskovalci sejma si bodo lahko ogledali 386.000 knjižnih del, med njimi 89.000 novitet. Organizatorji knjižnega sejma, ki bo svoja vrata za strokovno javnost zaprl v petek, za obiskovalce pa konec tedna, pričakujejo približno 290.000 obiskovalcev.
Založba Krtina izdala dve knjigi
12. 10. 1999 14.32
Založba Krtina je danes v novih prostorih knjigarne Konzorcij predstavila knjigi Jean-Jacquesa Rousseauja Esej o izvoru jezikov in Mosesa I. Finleyja Antična in moderna demokracija. Prevoda, ki sta izšla v knjižni zbirki Temeljna dela, so predstavili Uroš Grilc, Matjaž Barbo in Igor Pribac.
Začetek 51. Frankfurtskega knjižnega sejma
11. 10. 1999 16.46
V ospredju svetovnega založniškega sveta bo ta teden ponovno Frankurt, kjer se bo v sredo začel 51. Frankfurtski knjižni sejem. Vse do 18. oktobra se bodo na sejmu mudili avtorji, založniki ter knjigarnarji iz 113 držav, kar je več kot kdajkoli doslej. Sejem bo tokrat prvič v znamenju neke države iz nekdanjega Varšavskega pakta - in letos bo to Madžarska.
50. obletnica sejma
17. 09. 1999 19.58
Jutri bo poteklo 50 let od prvega povojnega Frankfurtskega knjižnega sejma. Na sejmu je 18. septembra leta 1949, takrat še v Pavlovi cerkvi, sodelovalo 205 izključno nemških razstavljavcev, ogledalo pa si ga je 14.000 obiskovalcev. Odtlej se je knjižni sejem razvil v največje svetovno srečanje v panogi. Organizatorji letošnjega, 51. sejma, ki bo potekal od 13. do 18. oktobra, pričakujejo kakih 300.000 obiskovalcev in 6.600 razstavljavcev iz 111 držav. Na sejmu bodo predstavili skoraj 90.000 novih knjižnih izdaj - pred 50 leti je bilo teh točno 1.064. Leta 1949 je ''sejemsko pisarno'' predstavljala vsega ena pisalna miza, na katero so postavili edini telefon. Letošnji sejem naj bi obiskalo 10.000 novinarjev, za katere je pripravljeno veliko novinarsko središče. Korenine knjižnega sejma segajo sicer že v srednji vek; že nekaj let po Guttenbergovem izumu tiska se je Frankfurt razvil v najpomembnejše knjižno središče Evrope.
Končani Dnevi poezije in vina
29. 08. 1999 08.17
S četrtim in sklepnim branjem pesnikov sinoči ob 21. uri se je v Medani in Dobrovem končalo četrto srečanje mladih pesnikov Evrope, t.i. Dnevi poezije in vina v pripravi Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, občine Brdo ter vinarjev in krajanov Medane - rojstnega kraja Alojza Gradnika.
V Premikih antologija Jančarjevih kulturno-političnih esejev
07. 07. 1999 12.17
Pod pomenljivim naslovom Konec tisočletja, račun stoletja je urednik pri Mladinski knjigi Aleksander Zorn v zbirki Premiki v knjižni izdaji zbral eseje kulturno-politične narave, ki jih je uveljavljeni slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar zapisal med leti 1985 in 1999.
Mednarodni knjižni sejem v Izraelu
21. 06. 1999 12.31
V Jeruzalemu se je v nedeljo zvečer odprl 19. mednarodni knjižni sejem. Slovesnosti ob odprtju se je poleg številnih obiskovalcev z vsega sveta med drugim udeležil tudi nekdanji premier Šimon Peres. Na sejmu, ki poteka vsaki dve leti, sodeluje približno tisoč založb iz 55 držav, ki predstavljajo svoje najnovejše publikacije.
Domači knjižni noviteti Janje Vidmar in Ivana Sivca
14. 06. 1999 13.21
Janja Vidmar in Ivan Sivec, po besedah urednika Mladinske knjige (MK) Vasje Cerarja ''zelo uspešna in za sodobno slovensko leposlovje za mladino nepogrešljiva avtorja'', v svojih novih delih načenjata za odraščajoče bralce privlačni temi: v ''sodobni, nežni in osebno pisani povesti'' Klovn iz Strahovskega dola Vidmarjeva piše o strahovih deklice Maje ter bralcem skuša dopovedati, ''da je strah resda prazen, a obenem tudi rahlo magičen''; Sivec pa je v svoji peti knjigi iz zakulisja športnega sveta, naslovljeni Enajsta ovira, popisal kriminalne zaplete, s katerimi se sooči novinar-detektiv Uroš Poljanšek, ko raziskuje manipulacije v atletiki oz. pri tekmovanju za bogato nagrado na atletskem mitingu.
Iran bo spet lahko sodeloval na frankfurtskem knjižnem sejmu
21. 05. 1999 10.59
Iran bo deset let po razglasitvi fatve proti pisatelju Salmanu Rushdieju oktobra letos prvič spet lahko sodeloval na frankfurtskem knjižnem sejmu. Nadzorni svet knjižnega sejma se je na svoji zadnji seji namreč odločil, da iranskim založbam in avtorjem spet dovoli sodelovanje na eni najpomembnejših knjigotrških prireditev na svetu, je včeraj sporočilo vodstvo sejma. Knjižni sejem bo v Frankfurt na lastne stroške povabil dve neodvisni iranski založbi in pripravil pogovor o položaju avtorjev in založb v Iranu. Iranu so leta 1989 zaradi razglasitve smrtne kazni proti Rushdieju prepovedali sodelovanje na knjižnem sejmu. Sedanji iranski predsednik Mohamed Hatami pa se je septembra lani javno distanciral od fatve, ki jo je razglasil vodja islamske revolucije ajatola Homeini.
Zbirka Baletrina bogatejša za tri zbirke
11. 05. 1999 15.26
V knjižni zbirki Beletrina so izšle tri spomladanske novitete. Roman Dušana Merca Slepi potnik, prevod romana Vladimirja Nabokova Lužinova obramba in prvi slovenski internetski roman Trampolin.
Knjižna izdaja Klinike Kozarcky
01. 04. 1999 19.29
Slovensko stalno gledališče (SSG) je v Zagradcu pri Trstu v sredo predstavilo knjižno izdajo najnovejšega dramskega besedila Dušana Jovanoviča Klinika Kozarcky. Komedija je krstno uprizoritev doživela 15. marca v Gorici in v teh dneh doživlja velik uspeh pri tržaškem občinstvu.
Dve novosti v knjižni zbirki Beletrina
25. 03. 1999 23.24
V jazz klubu Gajo so danes predstavili dve novosti domačih avtorjev, ki sta pri Študentski založbi izšli v knjižni zbirki Beletrina. Darko Žlebnik se javnosti predstavlja s svojim drugim romanom Prešuštvo, ki ga po besedah Aleša Čara odlikuje podrobna analiza psiholoških razmerij, Josip Osti pa s svojo prvo pesniško pesniško zbirko v slovenskem jeziku Kraški narcis.
Petindvajsetletnica Sveta knjige
24. 03. 1999 14.57
Prvi in največji slovenski knjižni klub Svet knjige, ki ga je ustanovila Založba Mladinska knjiga, praznuje letos petindvajsetletnico svojega delovanja. V tem času je z njegovo pomočjo v slovenske domove prišlo več kot 17 milijonov knjig, od tega je kar tretjina slovenskih, kar daje klubu širši nacionalni pomen.
Na 19. pariškem knjižnem salonu častni gost Quebec
19. 03. 1999 12.32
Francoski predsednik Jacques Chirac in premier kanadske province Quebec Lucien Bouchard sta v četrtek zvečer odprla 19. pariški knjižni salon. Potem ko je bila leta 1997 častni gost salona Portugalska, lani pa Brazilija, je Quebec, ki se na tej pomembni kulturni prireditvi predstavlja s šestdesetimi avtorji, letos prvi frankofonski častni gost. Sicer se udeležba Quebeca na salonu pokriva s Quebeško pomladjo, prireditvijo, na kateri se bodo umetniki iz te kanadske province z 99 projekti predstavljali do 21. junija po vsej Franciji.
Novosti založbe Karantanija - pesmi Frančiča in Novakoviča
09. 03. 1999 15.14
Zbirki otroške poezije Imej se rad književnika Franje Frančiča z ilustracijami Adriana Janežiča in Nekaj čisto pravih avtorja Novice Novakovič z ilustracijami Darje Malarič sta dve knjižni novosti, ki ju je danes v prostorih Društva pisateljev Slovenije v Ljubljani predstavila založba Karantanija. Knjigi je uredil Dušan Čater.