knjig
Svetovni zakladi v ameriški knjižnici
02. 03. 2001 00.00
Več kot polovica od 121 milijonov knjig, ki jih hranijo v ameriški kongresni knjižnici, je napisana v 460 jezikih, so ob otvoritvi stalne razstave Svetovnih zakladov povedali predstavniki knjižnice. Na njej si bo mogoče ogledati številne primerke zgodnjih del, fotografije, vključeni pa bodo tudi glasbeni in filmski prispevki. Predmeti, ki jih bodo predstavljali na stalni razstavi, se bodo izmenjavali po načelu rotacije.
Podelili nagrado Marguerite Duras
26. 02. 2001 00.00
V Franciji so v nedeljo prvič podelili nagrado za kulturo Marguerite Duras v vrednosti 100.000 francoskih frankov. Za delo Autres arpetns (La Table ronde) je nagrado prejel Francoz Jean-Claude Pirotte, sicer nekoč odvetnik, ki so ga obtožili, da je leta 1975 enemu izmed svojih klientov pomagal pri begu. Nagrado so poimenovali po znani francoski avtorici Marguerite Duras, podelili pa so jo v mestu Duras, prav tako poimenovanem po tej znani Francozinji. Svojevrstno nagrade je po mnenju organizatorjev v tem, da bodo z Durasovo nagrado izmenično odlikovali avtorje knjig, gledaliških del ali filmov.
Izid knjige Vsa slovenska jezera
26. 02. 2001 00.00
Izšla je nova knjiga Vsa slovenska jezera - leksikon slovenskih stoječih voda avtorja Petra Firbasa, iz Založništva literature DZS.
Nove podobe elektronskih knjig
25. 02. 2001 00.00
Ameriška založba HarperCollins bo kmalu začela objavljati literarna dela na internetu v novi obliki.
Moderni klasiki Cankarjeve založbe
23. 02. 2001 00.00
Predstavniki Cankarjeve založbe so danes v Ljubljani predstavili prve knjige iz nove knjižne zbirke Moderni klasiki, ki je nadaljevanje in nadgrajevanje z novim stoletjem zaključene zbirke 20. stoletje. Prvi moderni klasiki v zbirki so Nemec Bernhard Schlink z romanom Bralec, Španec Camilio Jose Cela z Mazurko za dva mrtveca in Južnoafričan John M. Coetzee z delom V srcu dežele.
V Celju poteka knjižni teden
12. 02. 2001 00.00
Zanimiva priložnost za pregled knjižnih novosti, ugoden nakup knjig ter razmislek o pomenu knjige in branja za osebno rast bo 5. knjižni teden, ki bo v celjskem Intersparu potekal ta teden. Po besedah Jožeta Volfanda, direktorja podjetja Fit media, ki knjižni teden pripravlja, je letošnji slogan tedna Berem zase! izziv, o katerem bodo razpravljali udeleženci TV tribune na celjski televiziji v sredo. "Raziskave namreč kažejo, da večina ljudi, ki bere, to počne zaradi tega, ker mora. To od njih zahteva šola, služba, profesionalne obveze, skratka 'drugi'. Bistveno manj ljudi bere, ker si to želi," pravi Volfand.
Burns kontra Prešeren
05. 02. 2001 00.00
V okviru cikla Pijano bar Janija Kovačiča v KUD-u France Prešern, se je kantavtor, z glasbenimi prijatelji, pred slovenskim kulturnim praznikom, preizkusil v interpretiranju pesmi Franceta Prešerna in najbolj popularnega škotskega pesnika Roberta Burnsa.
Minister But na Dunaju
02. 02. 2001 00.00
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But se je na Dunaju sestal z avstrijskim zveznim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodnimi viri Wilhelmom Moltererjem. Sogovornika sta v zvezi z vprašanjem reje lipicancev oziroma vodenja njihovih rodovniških knjig ugotovila, da za zdaj še ni mogoče skleniti ustreznega sporazuma. Vendar pa je bo besedah slovenskega kmetijskega ministra pomembno, da severna soseda meni, da to bilateralno vprašanje ne more ovirati vstopanja Slovenije v Evropsko unijo.
Joanne K. Rowling piše v dobrodelne namene
25. 01. 2001 00.00
Pred izidom pete knjige o dogodivščinah "brihtnega" šolarja Harryja Potterja leta 2002, bo slavna avtorica Joanne K. Rowling izdala še dve knjigi o dečku, ki je osvojil ves svet. Dobiček od podaje knjig bo šel v dobrodene namene. Knjigi bosta v ZDA in Veliki Britaniji izšli 12. marca, stali pa bosta po 12 mark. Od tega bo 10 mark šlo dobrodelni organizaciji Comic Relief, ki pomaga otrokom v najrevnejših državah na svetu.
Podelili nagrade Whitebread
24. 01. 2001 00.00
V Londonu so podelili prestižne književne nagrade Whitebread. Nagrado za najboljše delo je dobil Matthew Kneale za roman English Passengers (Angleški potniki), nagrado za književni prvenec je dobila 25-letna Zadie Smith za roman White Teeth (Beli zobje), nagrado za poezijo je prejel škotski pesnik in nekdanji računalniški programer John Burnside za zbirko Asylum Dance, v kategoriji otroških knjig pa je žirijo najbolj prepričala Jamila Gavin s knjigo Coram Boy.
Harry Potter prepovedan
24. 01. 2001 00.00
Neka zasebna krščanska šola v avstralski zvezni državi Queensland je prepovedala, da bi v knjižnici hranili izvode priljubljenih otroških knjig o Harryju Potterju, ker naj bi bile preveč nasilne in nevarne.
Odprli italijanski Inštitut za kulturo
10. 01. 2001 00.00
Na Kongresnem trgu 13 je danes odprl vrata italijanski Inštitut za kulturo. Članom inštituta je na voljo knjižnica, čitalnica, video projekcije filmov v italijanskem ali angleškem jeziku ter internet vsak delavnik od 9.30 do 16.30. Načrtujejo tudi koncerte, razstave in predavanja, ki bodo Slovencem še bolj približala bogato italijansko kulturo. Začeli so tudi z vpisi v 60-urne tečaje italijanskega jezika, ki bodo potekala v spomladanskem semestru (od 12. februarja do 7. junija).
Odkrili redko izdajo knjig
01. 01. 2001 00.00
V Dolu, mestecu na otoku Braču, so pred dnevi odkrili dragocene in redke izdaje knjig iz filozofije, teologije, literature in drugih znanstvenih ved, ki naj bi bile stare tudi do 400 let. V vaškem župnišču jih je odkril župnik Ivica Matulič.
Slovenska Göthe in Luther
30. 12. 2000 00.00
Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v sobotni izdaji obsežno predstavlja življenje in delo pesnika Franceta Prešerna in začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja, ki sta po navedbi avtorja postavila temelje slovenski nacionalni kulturi.
Obeležili sežig protestantskih knjig
20. 12. 2000 00.00
Mestna občina Ljubljana in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar sta danes pred ljubljansko mestno hišo pripravila obeležitev 400. obletnice požiga protestantskih knjig, ki se je na tem mestu zgodil 23. decembra leta 1600. Dogodek je potekal pod geslom Vrnimo ljudem knjige, saj so organizatorji za to priložnost zbrali več kot 1700 knjig, ki so jih razdelili udeležencem. Ob tej priložnosti so otvorili tudi bronasto spominsko ploščo, ki bo spominjala na dogodek izpred štirih stoletij.
V Zagrebu odprli razstavo 100 v 1000
13. 12. 2000 00.00
V torek so v zagrebški Nacionalni univerzitetni knjižnici slovesno odprli razstavo z naslovom 100 v 1000 - najbolj znamenite knjige prejšnjega tisočletja. Na razstavi je predstavljenih sto najpomembnejših hrvaških knjig iz preteklega tisočletja s področja književnosti, znanosti in publicistike. Razstavo je slovesno odprl akademik Radoslav Katičič. Knjige so izbrali glede na odmevnost, inovativnost ter prispevek k hrvaški in evropski kulturi. Izbrali so dela hrvaških avtorjev, ne glede na jezik, v katerem so bila napisana, izbirali pa niso med deli še živečih avtorjev. Tako so vključena dela Marina Držiča, Ljudevita Gaja, Petra Hektoroviča, Bartola Kašiča, Jura Kaštelana, Miroslava Krleže, Vladimira Nazora, Vanje Sutliča, Augusta Šenoe, Tina Ujeviča, Fausta Vrančiča pa tudi Franje Tuđmana. Edina avtorica med izbranimi je Ivana Brlič Mažuranič. Razstava je tudi v znaku 550. obletnice rojstva Marka Maruliča in 500. obletnice Judite, prvega avtorskega epa v hrvaškem jeziku, ki ga je napisal Marulič. Razstava bo odprta do 31. januarja prihodnjega leta.
Izbrana dela Jorgeja Luisa Borgesa
12. 12. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gre za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en izbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet knjig, ki jih bomo na knjižnih policah v celoti dobili v naslednjih dveh letih. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drobnič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu Maje Šabec, zraven pa še Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in Šest problemov za Isidra Parodija v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Zbirko so uredili Andrej Blatnik, Tomo Virk in Branka Kalenič Ramšak, likovno podobo pa ji je priskrbela Darja Spanring Marčina. Predstavili pa so tudi Zbornik mednarodnega posvetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti.
Predstavljena še Prešernova pisma
12. 12. 2000 00.00
Prešernovo leto se še ne končuje. V Narodni univerzitetni knjižnici so slovenski javnosti prvič predstavili trinajst izvirnih Prešernovih pisem, ki so sicer shranjena v Pragi, Zagrebu in Gradcu. Pisma sodijo med dragoceno pesnikovo zapuščino, saj je vse skupaj ohranjenih le 23 pisem. Vsa so objavljena v knjigi založbe Rokus Prešernova pisma, katere predstavitev je pospremila odprtje razstave originalov Prešernovih pisem. Projektu se je pridružila radovljiška knjižnica Antona T. Linharta s tematsko razstavo omemb in izvora priimka Prešeren.
Razstava o samostanu Sankt Gallen
11. 12. 2000 00.00
Arhitekturni muzej Ljubljana in veleposlaništvo Švice v Sloveniji s sedežem v Budimpešti sta v Jakopičevi galeriji odprla razstavo Samostan Sankt Gallen - Središče kultur, ki jo je pripravil Arhiv samostana Sankt Gallen v sodelovanju s Pro Helvetia, švicarskim skladom za kulturo. Razstava je potovalna in je obkrožila mesta vse od Rima do Damaska, v Ljubljano pa je prišla iz Zagreba, je povedal ravnatelj Arhitekturnega muzeja Peter Krečič in še dodal, da omenjena razstava odpira vrata tudi krepitvi odnosov med državama. Razstava Samostan Sankt Gallen - središče kulture bo na ogled do 9. januarja prihodnje leto.
Na voljo prva slovenska e-knjiga
08. 12. 2000 00.00
Široki zbirki elektronskih knjig na svetovnem spletu se je v tem času pridružila tudi prva elektronska knjiga v slovenskem jeziku, ki jo uporabniki lahko brezplačno prebirajo s pomočjo Microsoftove aplikacije Microsoft Reader. Ta je prav tako brezplačno na voljo na Microsoftovih spletnih straneh
Ženska dela v Moderni galeriji
07. 12. 2000 00.00
V Moderni galeriji v Ljubljani bo nocoj ob 20.00 svojo premiero doživel prvi profesionalni avtorski projekt Barbare Kapelj Ženska dela: obrobljanje, vozlanje, pletenje, tkanje. Režiserka je našla navdih za prestavo v knjigi Svetlane Slapšak Ženske ikone 20. stoletja. Pritegnile so jo avtorice kot so Laurie Anderson, Simone de Beauvoir, Slavenka Drakulić, Marguerite Duras, Jenny Holtzer, Sylvia Plath, Gertrude Stein, Naomi Wolf, Virginia Woolf, in seveda Damjana Černe, Bara Kolenc, in Romana Šalehar, saj so predstavo enakovredno ustvarjale vse sodelavke. Ustvarjalke so prisluhnile mnogim zgodbam avtoric v njihovem lastnem jeziku, prisluhnile so zvenu in pomenu besed. Da ne bi presekale ritma besed so deli predstave nastali po angleških, francoskih in italijanskih predlogah. V predstavi se prepletajo drobci ženskega vsakdana, zgodovine in spomina, drobci iz knjig, glasbe in filma. Ustvarjalke so neštete ženske zgodbe in zgodbe o ženskah obrobljale, vozlale, pletle in tkale. Med seboj jih povezuje scenografija, ki se kot ogromen tkalni stroj razteza po celotni dolžini prizorišča.
Vizualna umetnost za slepe
05. 12. 2000 00.00
Mestni muzej v Bellunu na severu Italije je postal eden prvih muzejev, ki je pripravil razstavo vizualnih umetnosti, namenjeno slepim. Slikarsko umetnost bodo slepim predstavili z reprodukcijami, ki se jih bo mogoče dotakniti. Tridimenzionalne reprodukcije so ustvarili s pomočjo posebnega računalniškega programa, obiskovalci pa bodo lahko spotoma spoznavali umetnostno zgodovino s pomočjo posnetih vodnikov. Projekt je bellunski muzej izvedel s pomočjo Mednarodnega centra govoreče knjige (CLIP), organizacije, ki se že več kot 15 let trudi, da bi italijansko kulturno zgodovino približala slepim osebam. Ta organizacija je doslej na avdio kasete posnela že okoli 9000 knjig.
Šestnajsti knjižni sejem
28. 11. 2000 00.00
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so slavnostno odprli 16. knjižni sejem, ki bo potekal v znamenju 450. obletnice izida prve slovenske knjige in 200. obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ob odprtju - slavnostna govornica je bila pisateljica Desa Muck - so podelili Schwentnerjevo priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, dosežene uspehe v založništvu in knjigotrštvu ter priznanje za delo pri razvijanju bralne kulture v Sloveniji in med Slovenci zunaj meja domovine. Sejem v organizaciji Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije in Cankarjevega doma bo potekal do 3. decembra.
Unikata po 450 letih v Sloveniji
24. 11. 2000 00.00
Ob 450-letnici od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja, je slovenski predsednik Milan Kučan v Cankarjevem domu odprl razstavo Prve slovenske knjige, kjer so razstavljeni vsi slovenski tiski iz 16. stoletja, prvič po 450 letih pa sta v Sloveniji na ogled unikata prvih dveh Trubarjevih del. V otvoritvenem govoru je izrazil hvaležnost začetnikom slovenske besede, Trubarju, Bohoriču in Dalmatinu. Ti so po njegovih besedah ustvarili prihodnost, ki nam je kasneje dala Prešerna, Kosovela, Gradnika in druge.
Ubili svetovalca Ibrahima Rugove
23. 11. 2000 00.00
Neznanci so v prištinski četrti Dardania ubili političnega svetovalca voditelja Demokratske lige Kosova Ibrahima Rugove, Xhemaila Mustafo. Mustafo so ustrelili pred domom, ko se je vračal z dela, je sporočil tiskovni predstavnik policije ZN na Kosovu Charley Johnson. Po Johnsonovih besedah policija v zvezi z napadom ni še nikogar aretirala.
Originala prvič v Sloveniji
21. 11. 2000 00.00
Letos poteka 450 let od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja. Knjigi sta svetovni unikat, saj sta se ohranili samo v enem izvodu, ta pa hrani avstrijska nacionalna knjižnica. Narodna in univerzitetna knjižnica pripravlja ob tej pomembni obletnici bogato razstavo vseh slovenskih tiskov iz 16. stoletja. Razstavo bo v četrtek, 23. novembra, ob 20. uri v galeriji Cankarjevega doma odprl predsednik države Milan Kučan.
Pisanje knjig je lahko tudi donosno
21. 11. 2000 00.00
Avtorica uspešnic o Harryju Potterju Joanne K. Rowling zasluži več kot britanska kraljica Elizabeta II. V nedeljski izdaji časnika Sunday Times so objavili seznam Britancev z največjim letnim zaslužkom. Rowlingova je z 41 milijoni evrov na 36. mestu, njeno visočanstvo pa je z "borih" 22,5 milijona evrov letnega zaslužka pristala šele na 70. mestu. 36-letna pisateljica je tudi najvišje uvrščena ženska na tej lestvici. Še vedno sicer zasluži drobiž v primerjavi z alfo in omego formule 1 Bernijem Ecclestonom, ki vodi na seznamu s slabo milijardo evrov zaslužka letos.
Izšli novi pesniški zbirki
21. 11. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi sta izšli pesniška zbirka slovenskega pesnika, dramatika, prevajalca in esejista Borisa A. Novaka z naslovom Odmev, ki jo je uredil Andrej Blatnik, in zbirka enega najpomembnejših modernistov v anglosaksonski liriki 20. stoletja Wallacea Stevensa z naslovom Planet na mizi. Slednjo je v slovenščino prevedel Veno Taufer, uredil pa Zdravko Duša.
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
Ob Dnevu reformacije
31. 10. 2000 00.00
Danes, na sam dan reformacije, v vseh evangeličanskih cerkvah po državi potekajo praznična bogoslužja. Konec novembra pa bodo v Murski Soboti pripravili tudi znanstveni simpozij ob 450-letnici prve slovenske tiskane knjige. Na včerajšnji osrednji državni slovesnosti v počastitev dneva reformacije in 450-letnice izida prve slovenske tiskane knjige v Cankarjevem domu je govoril Oto Norčič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Po njegovih besedah Slovenci kljub kulturnemu, zgodovinskemu, duhovnemu in literarnemu pomenu Primoža Trubarja in drugih protestantov, razen nekaj faksimilov, še vedno nimamo znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del, kaj šele del drugih protestantskih piscev. Slovensko protestantsko društvo je že dalo pobudo za izdajo Zbranega dela Primoža Trubarja, odprto pa je vprašanje sredstev.