končati
Usklajeni sociala in zaposlovanje
06. 12. 2000 00.00
Slovenija in Evropska unija sta na ministrskem krogu pristopnih pogajanj v Bruslju končali usklajevanja o dodatnem poglavju unijinega pravnega reda. Z zaprtjem poglavja o socialni politiki in zaposlovanju se je število poglavij, o katerih na tej točki pogajanja niso več potrebna, povzpelo na štirinajst.
Usklajeno še eno poglavje
05. 12. 2000 00.00
Slovenija in Evropska unija sta na ministrskem krogu pristopnih pogajanj v Bruslju končali usklajevanja o dodatnem poglavju unijinega pravnega reda. Z zaprtjem poglavja o socialni politiki in zaposlovanju se je število poglavij, o katerih na tej točki pogajanja niso več potrebna, povzpelo na štirinajst.
Pogajanja o rešitvi spora ne potekajo
05. 12. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so potrdili, da imajo kljub nemirom na palestinskih avtonomnih območjih intenzivne stike za končanje nasilja. Vendar pa sta tako izraelski premier Ehud Barak kot vodja palestinskih pogajalcev Sajeb Erekat zanikala, da bi trenutno potekala skrivna pogajanja o trajni rešitvi spora. Barak je med obiskom na Zahodnem bregu dejal, da bo skušal Izrael nasilje najprej končati z vojaškimi sredstvi, vendar pa ne izključuje možnosti pogajanj.
Gore se je spet pritožil
23. 11. 2000 00.00
Predsedniški kandidat demokratske stranke Al Gore je na vrhovno sodišče Floride vložil pritožbo, ker so se v volilnem okrožju Miami Dade odločili, da opustijo ročno preštevanje glasovnic, ker so ugotovili, da jim preštevanja ne bo uspelo končati do nedelje , 26. novembra - roka, ki ga je postavilo vrhovno sodišče. Gorova kampanja trdi, da se je volilni odbor v okrožju Miami Dade prestrašil zaradi protestov, političnih napadov in pritiska ter vrhovnemu sodišču obenem predlaga, naj za to okrožje podaljšajo rok za oddajo ročno preštetih glasovnic, če jim preštevanja ne bi uspelo končati do nedelje. Taka odločitev sodišča bi zanesljivo povzročila razburjenost med republikanci, ki so še vedno besni, da je sodišče sploh podaljšalo rok za ročno preštevanje glasovnic do nedelje.
V sredo poročilo o napredku kandidatk
05. 11. 2000 00.00
Evropska komisija bo v sredo, 8. novembra, objavila redna letna poročila o napredku kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Večjih presenečenj naj bi letošnje - sicer tretje redno letno poročilo - za Slovenijo ne prinašalo. Bruselj je s tempom sprejemanja zakonodaje razmeroma zadovoljen, na Ljubljano pa bo po pričakovanjih naslovil tudi nekatera opozorila, ki jih je s strani Evropske komisije država redno deležna.
Nova kolektivna pogodba za raziskovalne dejavnosti
03. 11. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in predsednik Sindikalne konference raziskovalnih dejavnosti Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije Janez Stergar sta danes podpisala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalne dejavnosti, ki vsebinsko izenačuje plače zaposlenih v raziskovalnih dejavnostih s plačami tistih, ki so zaposleni v visokem šolstvu. Po Stergarjevih besedah s spremenjeno kolektivno pogodbo največ pridobijo raziskovalci z najvišjimi nazivi, ki so primerljivi z nazivi univerzitetnih profesorjev. Tem raziskovalcem se bo plača 1. januarja prihodnje leto zvišala za približno 12.000 tolarjev neto in nato za enak znesek še 1. decembra 2001. Sicer pa je Stergar poudaril še, da se Slovenija mora zavedati, da razen znanja v svetu nima drugih konkurenčnih prednosti, zato mu bo morala v prihodnje namenjati več sredstev. Danes podpisana kolektivna pogodba - SVIZ je predlog sprememb kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost poslal ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT) že maja letos - tako poleg višjih plač po Stergarjevih besedah prinaša tudi močno socialno varovalko, saj delavcu, ki predloži dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja zakonca iz naslova tehnološkega viška, ne more prenehati delovno razmerje brez njegovega pisnega soglasja ter pravico do večjega števila dni namenjenih izobraževanju vseh zaposlenih v raziskovalnih dejavnosti. Stergar je ob tem povedal, da natančnega izračuna, kaj omenjene spremembe pomenijo za proračun, nima in poudaril, da za posameznika to ne pomeni prav veliko. "V pogajanjih se je zataknilo pri mladih raziskovalcih," je še povedal Stergar in dodal, da ti s tokratno spremembo kolektivne pogodbe niso pridobili ničesar.
Pogovori o varnosti končani
26. 10. 2000 00.00
V Gazi so se danes po dveh urah končali pogovori med predstavniki izraelske vojske in palestinskih varnostnih organov, na katerih naj bi govorili predvsem o načinih, kako zmanjšati napetosti v regiji. O vsebini pogovorov še ni nič znanega. Izraelska vojska pa je sicer napovedala, da naj bi se še danes s palestinskimi kolegi ločeno sestala izraelska poveljnika Jom Tov Samia in Jicak Eitan. Iz Gaze medtem poročajo, da je bil v samomorilskem napadu ubit palestinski napadalec.
Pid Kmečka družba se preoblikuje
23. 10. 2000 00.00
Delničarji pooblaščene investicijske družbe (pid) Kmečka družba so na današnji skupščini sprejeli sklep, v skladu s katerim se bo pid preoblikoval v investicijsko družbo oz. redno gospodarsko družbo. Iz Kmečke družbe so sporočili, da neizkoriščeni certifikati ostajajo še naprej v pidu Kmečka družba, preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe pa je bilo potrebno zaradi uskladitve poslovanja z zakonom o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. V Kmečki družbi so ocenili, da je potrebno s preoblikovanjem pričeti čimprej, saj so postopki zapleteni in dolgotrajni. Po oceni predstavnikov Kmečke družbe je tranzicijsko obdobje pidov potrebno čimprej končati in začeti z rednim poslovanjem običajnih investicijskih družb. Večina premoženja sedanjega pida bo zato prenešena v pravo investicijsko družbo in redno gospodarsko družbo, certifikati, ki zaradi privatizacijske vrzeli še niso bili zamenjani za realno premoženje, pa bodo ostali v pidu. Poleg delničarjev, ki so se za preoblikovanje izrekli danes, mora sedaj pripravljene spremembe potrditi tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev.
Trine Hattestad končala kariero
19. 10. 2000 00.00
Trine Hattestad, v zadnjih letih zagotovo največja ambasadorka norveške atletike, je sporočila, da se je odločila končati aktivno športno kariero. Olimpijska zmagovalka v metu kopja na letošnjih olimpijskih igrah v avstralskem Sydneyju in svetovna rekorderka (69,48 m) je na današnji novinarski konferenci svetovno atletsko javnost kar nekoliko presenetila s svojo odločitvijo. "Moja nadaljnja pot ne bi bila smiselna, saj sem dosegla svoj maksimum," je dejala 34-letna Norvežanka.
Spopadi se nadaljujejo
18. 10. 2000 00.00
Čeprav je minilo manj kot 24 ur od sklenitve sporazuma med sprtima stranema, so se oboroženi spopadi na področju Hebrona in Ramalaha nadaljevali vso noč. Izraelski premier Ehud Barak zahteva od palestincev prekinitev spopadov v 48 urah, šele potem bo ukazal umik oklepnih enot. Le nekaj ur po dogovoru o premirju na bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku je sinoči na območju Gaze prišlo do novih hudih spopadov med Palestinci in izraelsko vojsko, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Izraelska vojska je vnovič uporabila protitankovske rakete LAU. Včerajšnji nemiri na Bližnjem vzhodu so zahtevali skupno tri smrtne žrtve. Število mrtvih po 28. septembru, ko so se nemiri začeli, se je tako povzpelo na več kot 105. Ranjenih pa je bilo več kot 200 ljudi, večinoma Palestincev. Sicer sta izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat že začela izpolnjevati v Šarm el Šejku dogovorjene obveznosti. Barak je tako sinoči odredil ponovno odprtje palestinskega letališča v Gazi, Arafat pa je odredil, da se morajo protesti proti Izraelu končati.
Cilji bližnjevzhodnega vrha
16. 10. 2000 00.00
Udeleženci vrhunskega srečanja o oživitvi mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, ki so se zbrali v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju, so se sešli na dvostranskih srečanjih. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak se je srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, pogovarjal pa se je tudi z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar pa podrobnosti o srečanju niso znane. Ameriški predsednik Bill Clinton je po srečanju z Mubarakom predstavil tri cilje bližnjevzhodnega vrha. Dejal je, da je namen srečanja končati nasilje in obnovitev sodelovanja na področju varnosti, doseči sporazum o izvedbi objektivne in odkrite preiskave o izbruhu nasilja na palestinskih ozemljih ter oživitev mirovnega procesa. Medtem pa je na Zahodnem bregu in v Gazi danes več tisoč Palestincev protestiralo proti vrhu v Šarm el Šejku, obenem pa so izražali podporo palestinskemu voditelju Arafatu. V današnjih spopadih med protestniki in izraelskimi vojaki, ki so uporabili gumijaste naboje, so bili v bližini Hebrona ranjeni štirje Palestinci. V Gazi se je zbralo približno 3000 demonstrantov, proteste pa so pripravili še v treh mestih na Zahodnem bregu.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Arafat in Barak pristala na udeležbo na vrhu
14. 10. 2000 00.00
Medtem ko se izraelsko-palestinski spopadi nadaljujejo - sinoči so izraelski vojaki v Hebronu ubili še enega Palestinca - je ameriški predsednik Bill Clinton sinoči izjavil, da bi lahko po zaslugi intenzivnih diplomatskih prizadevanj kmalu dosegli rešitev krize. "Rezultate bi lahko dosegli v prihodnjih nekaj urah, zelo trdo delamo, da bi nam to uspelo," je zatrdil Clinton.
Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
Estonec Nool zmagal v deseteroboju
28. 09. 2000 00.00
Zmagovalec olimpijske preizkušnje v deseteroboju je Estonec Erki Nool, ki je skupno osvojil 8642 točk. Noolu je že grozilo, da tekmovanja zaradi protestov glede njegovih izidov pri metanju diska, ne bo mogel končati, vendar pa je bil protest kasneje umaknjen. sicer si je Estonec zlato kolajno priboril šele v zadnji disciplini, teku na 1500 metrov. Srebro si je priboril Čeh Roman Sebrle, bron pa Američan Chris Huffins.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
Pomorska linija med obalnimi mesti
15. 09. 2000 00.00
Danes bi se moral promet na pomorski liniji med Portorožem in Ankaranom s postanki na Barnardinu, v Piranu, Strunjanu, Izoli in Kopru končati, a se je izolski podjetnik, lastnik ladje, Miran Amon odločil, da bo zaradi uspešnega obdobja uvajanja in lepega vremena vožnje opravljal še naprej. Projekt turistične pomorske linije so junija javno in s podpisom izjave podprli županji in župan treh obalnih občin. S podpisom izjave so zagotovili tudi zastavljeno fazno subvencioniranje turistične pomorske povezave, a do danes še nobena od občin ni prispevala obljubljenih 2,5 milijona tolarjev. V projekt je vključeno tudi ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, ki je odobrilo financiranje projekta v višini 2 milijona tolarjev. Od 15. junija do danes se je z ladjo Big Red na relaciji med Portorožem in Ankaranom prepeljalo več kot 34.000 potnikov. Lastnik ladje je uvajalno obdobje ocenil kot zelo uspešno, saj so poslovni rezultati odlični in presegajo načrte.
Mogetova komisija ni končala dela
01. 09. 2000 00.00
Preiskovalna komisija DZ o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica je na zaprti seji sprejela t.i. poročilo o poteku in ugotovitvah preiskave ter o razlogih, zaradi katerih komisija preiskave ne bo mogla končati. Poročilo bo t.i. Mogetova komisija predložila državnemu zboru.
Po 50-letni ločitvi 200 ljudi iz obeh Korej obiskalo sorodnike
16. 08. 2000 00.00
Po več desetletni ločitvi se je 200 ljudi iz obeh Korej danes znova srečalo s svojimi sorodniki in družinami. V južnokorejsko prestolnico Seul je z letalom najprej prispelo 100 Severnokorejcev, potem pa je z istim letalom v Pjongjang poletela še južnokorejska delegacija. Dogovor o izmenjavi sta v luči normalizacije odnosov med državama dosegla voditelja Korej na junijskem srečanju v Pjongjangu. Polet iz Pjongjanga do Seula traja manj kot uro, vendar so prvi potniki na to potovanje čakali kar 50 let. Tako je nek Severnokorejec po dolgih letih ponovno srečal svojega očeta. 200 srečnih izbrancev iz obeh držav, ki so jih za zgodovinsko izmenjavo posebej izbrali, še ni smelo obiskati sorodnikov na njihovih domovih. Kljub temu je bilo dolgo pričakovano snidenje polno čustev in vzhičenosti. V 50 let trajajoči hladni vojni med Korejama so bili vsakršni kontakti med prebivalci obeh držav prepovedani. Tako so mnoge družine ostale na dveh različnih bregovih. Po nekaterih podatkih na snidenje s svojimi sorodniki samo v Južni Koreji čaka več kot 7 milijonov ljudi.
Chelsea zmagovalec angleškega superpokala
13. 08. 2000 00.00
Londonsko nogometno moštvo Chelsea je zmagovalec angleškega superpokala, imenovanega Charity Shield", potem ko so na Wembleyju pred 64.000 gledalci ugnali Manchester United z 2:0. Zadetka sta za moštvo "Združenih narodov" dosegla novinca, Nizozemec Jimmy Floyd Hassebaink (23.) in njegov rojak Mario Malchiot (73.). Rdeči vragi so morali srečanje končati brez kapetana Roya Keana, ki je v 62. minuti premalo brzdal svoje živce in sodnik ga je poslal v slačilnico.
Skrivni dogovori nemške in nizozemske banke
05. 08. 2000 09.49
Evropska komisija je danes opozorila 17 nemških in 15 nizozemskih bank, da ima dokaze, da so sklenile skrivni dogovor, s katerim so določile skupne menjalniške tečaje v okviru območja evra. V primeru, da bodo obtožbe potrjene, grozijo bankam visoke kazni, je v pismu bankam zapisala Evropska komisija. S tem je sprožila uradni postopek, ki se utegne končati tudi pred Evropskim sodiščem v Luxembourgu. Omenjene banke imajo čas do začetka novembra, da se odzovejo na obtožbe.
Skrivni dogovori nemške in nizozemske banke
05. 08. 2000 00.00
Evropska komisija je danes opozorila 17 nemških in 15 nizozemskih bank, da ima dokaze, da so sklenile skrivni dogovor, s katerim so določile skupne menjalniške tečaje v okviru območja evra. V primeru, da bodo obtožbe potrjene, grozijo bankam visoke kazni, je v pismu bankam zapisala Evropska komisija. S tem je sprožila uradni postopek, ki se utegne končati tudi pred Evropskim sodiščem v Luxembourgu. Omenjene banke imajo čas do začetka novembra, da se odzovejo na obtožbe.Med omenjenimi bankami naj bi bile tudi nemški Dresdner Bank in Commerzbank AG ter nizozemski ABN AMRO Bank in ING Bank. Kot je povedal evropski komisar za konkurenco Mario Monti, bo preiskava domnevnega bančnega kartela njegova prednostna naloga. Vsaka banka sme namreč sama določiti stopnjo provizije za menjalniške tečaje, ne sme pa to storiti več bank skupaj, še dodaja Monti. V tem primeru bi šlo za kršitev pravil EU o konkurenci.
Blanc zavrnil Manchester
27. 07. 2000 17.49
Angleški nogometni prvak Manchester United si je močno prizadeval, da bi v svoje vrste privabil francoskega reprezentanta Laurenta Blanca. Toda 34-letni Francoz je ponudbo zavrnil, saj si želi kariero končati v Italiji, kjer igra za milanski Inter.
Dopolnjen sklep Mogetove komisije
25. 07. 2000 19.30
Člani preiskovalne komisije DZ o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica so na današnji za javnost zaprti seji razpravljali o razširitvi preiskave in sprejeli dopolnjen dokazni sklep, v katerem je poudarjeno, da se postopek parlamentarne preiskave nanaša na obrambno, notranje in finančno ministrstvo oz. republiško carinsko upravo. V dopolnjenem sklepu so naštete tudi priče, ki naj bi v prihodnje nastopile pred t.i. Mogetovo komisijo.
Pogajanja med kolumbijsko vlado in gverilci
24. 07. 2000 15.55
V Ženevi so se danes pod pokroviteljstvom švicarske vlade začela pogajanja med kolumbijsko vlado in gverilci iz vrst Vojske za nacionalno osvoboditev. Cilj pogajanj je končati državljansko vojno, ki v Kolumbiji traja že 36 let, po besedah predstavnika švicarske vlade pa naj bi se najprej skušali dogovoriti o dnevnem redu pogajanj ter o tem, kaj naj bi posamezne pogajalske etape obsegale.
Prva nesklepčnost Mogetove komisije
21. 07. 2000 13.56
Današnja seja preiskovalne komisije DZ o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica, na kateri naj bi njeni člani razpravljali o razširitvi preiskave in dopolnitvi dokaznega sklepa, je bila zaradi nesklepčnosti preložena. Predsednik komisije Rudolf Moge (LDS) bo sejo vnovič sklical predvidoma že prihodnji teden.
VS ZN opozarja Izrael
27. 06. 2000 10.33
Varnostni svet ZN je včeraj od Izraela zahteval, naj čimprej preneha s kršitvami libanonskega ozemlja, ki so jih ugotovile sile ZN na območju, je sporočil predsedujoči VS, francoski veleposlanik pri ZN Jean-David Levitte. Pripadniki sil ZN v Libanonu so v sporočilu za VS zabeležili šest kršitev črte umika v južnem Libanonu, so sporočili diplomati.
Verheugen o širitvi EU
23. 06. 2000 08.44
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v Pragi po srečanju s češkim premierom Milošem Zemanom dejal, da je še prezgodaj govoriti o točnem datumu vstopa kandidatk v EU. Obenem je poudaril, da je proces širitve EU potrebno končati do leta 2005, ko se konča mandat sedanje Evropske komisije. Najbolj verjetno je, da bodo prve kandidatke v EU sprejete med 1. januarjem 2003 in 1. januarjem 2005, je dejal Verheugen. Zeman pa je poudaril, da si Praga prizadeva za sodelovanje z drugimi kandidatkami, in izrazil upanje, da bo Češka v EU sprejeta med prvimi.