kos
Olimpijskim prizoriščem Utaha le majhen delež zaslužka
23. 11. 1998 08.07
Mesta ameriške zvezne države Utah, ki bodo gostila zimske olimpijske igre v letu 2002, bodo dobila le majhen kos pogače olimpijskih iger. Po predvidevanjih naj bi njihov zaslužek znašal 87,5 milijona dolarjev, medtem ko bodo ostala mesta v Utahu, ki ne bodo prizorišča olimpijskih dogajanj, s posrednimi gospodarskimi učinki iger zaslužila precej več. Glede na zadnje podatke proračunske pisarne Utaha, naj bi mesta, ki ne bodo prizorišča dogajanja, v svoje malhe spravila 61 odstotkov celotnega dobička, olimpijska prizorišča, kot sta Salt Lake City in Park City, pa bodo komajda pokrila stroške. Napovedi so ekonomisti Utaha naredili na podlagi ocene gospodarske rasti, ki naj bi jo Utahu prinesle olimpijske igre.
30 milijonov za nevladne organizacije
13. 10. 1998 14.28
Urad vlade za informiranje bo iz proračuna za leti 1998 in 1999 namenil skupaj 30 milijonov za sofinanciranje 52 nevladnih in neprofitnih organizacij, ki bodo s svojimi projekti s področja informativno-komunikacijskega in izobraževalnega delovanja slovenski javnosti predstavljale svoje videnje slovenskega vključevanja v Evropsko unijo (EU).
Intel lansiral hitrejši Xeon čip
08. 10. 1998 08.19
Največji svetovni proizvajalec polprevodnikov Intel je sporočil, da na trg pošilja najhitrejšo različico procesorja Pentium II Xeon, ki je namenjen vgradnji v računalniške strežnike in delovne postaje.
Na ljubljanskem gradu so odprli Dneve evropske kulturne dediščine
24. 09. 1998 08.20
Na Ljubljanskem gradu je minister za kulturo Jožef Školč sinoči odprl Dneve evropske kulturne dediščine. Letos so posvečeni srednjeveškim mestom. V Sloveniji kot eni od 44 sodelujočih držav oziroma v mestih Ljubljana, Brežice, Celje, Črnomelj, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kropa, Krško, Novo mesto, Radovljica, Škofja Loka in Vrhnika se bo večina prireditev v okviru ''dnevov'' zvrstila do nedelje, 27. septembra. Usklajevalca ''dnevov'' sta Jerneja Batič in uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino.
Microsoftovo središče za vprašanja o letnici 2000 zdaj tudi v slovenščini
21. 09. 1998 14.16
<B>Osnovne informacije, ki jih podjetja in posamezniki potrebujejo za oceno vpliva letnice 2000 na svoje računalniško okolje, so zdaj na voljo tudi v slovenščini. Na spletnih straneh slovenskega Microsofta je na <A HREF=http://www.microsoft.com/slovenija/year2k/ TARGET=_BLANK>naslovu</A> tudi domača stran za letnico 2000, ki uporabnikom olajša dostop do popolnih podatkov o Microsoftovih izdelkih in o tem, kako bo nanje vplivala letnica 2000.</B>
V torek v Berlinu med zvezdniki tudi Bukovčeva
31. 08. 1998 15.22
V torek, 1. septembra, bo na olimpijskem stadionu v Berlinu šesti letošnji miting iz serije zlatih mitingov. Na njem bo ob kopici zvezdnikov kraljice športov nastopila tudi srebrna z zadnjega evropskega prvenstva (EP) Ljubljančanka Brigita Bukovec na 100 metrov ovire.
Iskra SSD pridobila certifikat kakovosti ISO 2002
08. 07. 1998 16.13
Kranjsko podjetje Iskra SSD je pridobilo certifikat kakovosti ISO 2002, ki ga je omenjenemu podjetju na današnji slovesnosti podelil direktor slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Leon Kos, slavnostni govornik prireditve pa je bil minister za evropske zadeve Igor Bavčar.
Ustanovljen Sklad Marjana Rožanca
03. 07. 1998 11.59
Založba Nova revija in Založba Mihelač sta ustanovili Sklad Marjana Rožanca, ki bo podeljeval že uveljavljene Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko, izdano v zadnjih dveh letih. Nagrajenca bo letos izbrala žirija, ki jo je imenoval omenjeni sklad, v njej pa so dr. Andrej Inkret, Samo Kutoš, dr. Manca Košir, Vanesa Matajc in Alenka Zor Simoniti.
Neodvisnost podpira zahteve avtoprevoznikov
19. 06. 1998 13.39
Sindikat Neodvisnost-Konfederacija novih sindikatov Slovenije (KNSS) v celoti podpira zahteve slovenskih avtoprevoznikov ter njihovo napoved cestne zapore. Kljub nekajletnemu opozarjanju avtoprevoznikov na težave se ni zgodilo nič, ob grožnji s popolno blokado Slovenije pa so se stvari začele reševati neverjetno hitro in učinkovito. Zato v Neodvisnosti ugotavljajo, da je v Sloveniji očitno le na tak način mogoče doseči cilje, ki so vsekakor upravičeni.
Svetovna razstava EXPO '98 : 23. maj - slovenski nacionalni dan
23. 05. 1998 12.20
Na svetovni razstavi EXPO '98 v Lizboni, ki so jo uradno odprli včeraj, z naslovom Oceani - dediščina prihodnosti (ZN so namreč letošnje leto razglasili za mednarodno leto oceanov) pa bo potekala do 30. septembra, je danes slovenski nacionalni dan.
Odkrili novo zvezdo v velikosti Zemlje
18. 05. 1998 08.35
Ameriški astronomi domnevajo, da so v naši galaksiji odkrili zvezdo, belo pritlikavko, velikosti Zemlje, ki bi lahko bila diamant, piše britanski Sunday Times. Zvezda, ki so jo opazili v ozvezdju Kentaver, je od Zemlje oddaljena 17 svetlobnih let. Njen premer je 12.800 kilometrov, ima pa izredno gostoto, saj za kavno žličko velik kos njene snovi tehta eno tono. Astronomi domnevajo, da je zvezda sestavljena predvsem iz ogljika in kisika v obliki kristalov, da je torej diamant modro-zelene barve.
Marta Kos govoric o svoji domnevni odstavitvi ne želi komentirati
15. 05. 1998 17.20
Direktorica urada vlade za informiranje Marta Kos je v krajši izjavi za STA poudarila, da poročanja v medijih v zvezi z njeno domnevno odstavitvijo oziroma govoric o tem ne želi komentirati.
Podelili Valvasorjevo nagrado in priznanja
15. 05. 1998 16.16
V Narodni galeriji so podelili Valvasorjevo nagrado in priznanja. Valvasorjevo nagrado je prejel Drago Svoljšak, Valvasorjevo priznanje pa Janez Balažic, Metka Fujs, Branko Kerman, Nataša Konestabo, Franc Kuzmič in Irena Šavel za stalno razstavo Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Podelili so tudi tudi dve častni Valvasorjevi priznanji, in sicer Slovenskim železnicam in Marjanu Božiču. Kot je na podelitvi med drugim poudaril lanskoletni Valvasorjev nagrajenec Janez Kos, so muzeji, arhivi in drugi varovalci kulturne dediščine varuhi narodnega in tudi državnega pečatnika
Tudi ime naredi človeka, mar ne?
09. 05. 1998 09.38
Birokrati v Quebecu, ki je ena od dveh kanadskih provinc, v katerih imajo oblasti določen vpliv na izbiro imen novorojencev, so zavrnili imeni Lucifer in Cowboy, sedemletna deklica z imenom Ivory (Ebenovina) pa bo ime lahko obdržala, ker so njeni starši najeli odvetnika in zagrozili s sodiščem.
Vlada dva zakona pripravila za tretje branje
17. 04. 1998 08.24
Direktorica vladnega urada za informiranje Marta Kos je na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade povedala, da je vlada za tretje zakonodajno branje pripravila zakon o centralnem registru in v besedilo vključila vse amandmaje, predlagane v državnem zboru. Vlada je tudi določila tudi za tretjo parlamentarno obravnavo besedilo zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Vlada razrešila tri državne sekretarje na obrambnem ministrstvu
02. 04. 1998 17.40
Vlada je na današnji seji razrešila tri od štirih državnih sekretarjev na obrambnem ministrstvu, in sicer Borisa Žnidariča, Srečka Kokalja in Teodorja Geršaka; funkcijo državne sekretarke pa bo tudi v prihodnje opravljala Marija Ribič. Obrambni minister naj bi predvidoma prihodnji teden vlado seznanil z novimi kandidati. Danes se to ni zgodilo, predvsem zato, ker obrambni minister Alojz Krapež razmišlja o zmanjšanju števila državnih sekratarjev na tem ministrstvu, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala direktorica urada za informiranje Marta Kos. Po zakonu o vladi morajo državni sekretarji ob imenovanju novega ministra temu ponuditi svoj odstop.
Ledeniki - nova turistična atrakcija
01. 04. 1998 09.20
V pokrajini Newfoundland na severovzvhodu Kanade se razvija nova turistična ponudba - ogled ledenih gora. Kot piše tamkajšnji časnik St. John's Tepegraph, se zdi, da po uspehu filma Titanik, posnetem po resnični zgodbi, ledeniki in ledene gore vse bolj navdušujejo ljudi. Po premieri filma, ki pripoveduje o potopu ladje po trčenju ob ledeno goro leta 1912, so se začeli ljudje množično zanimati za ledene gmote. Nekatere družbe organizirajo posebna križarjenja ter večdnevne plovbe s kajakom med ledeniki, na koncu pa izletnikom v spomin podarijo kos ledu. Strokovnjak za ledenike na pomorskem inštitutu v Saint John'su Brian Hill je ocenil: "Ne poznam nobenega drugega kraja na svetu, kjer lahko med vožnjo v službo iz avtomobila občudujete na vodi plavajoče 10.000 le stare ledene gmote, ki se nahajajo med Grenlandijo in vzhodno kanadsko obalo.
Vlada o slovenski-izraelskem varnostnem sporazumu tudi prihodnji teden
26. 03. 1998 17.17
Vlada je na včerajšnji seji vnovič razpravljala o slovensko-izraelskem varnostnem sporazumu, vendar razprave ni končala, je po seji povedala direktorica urada za informiranje Marta Kos. Po njenih besedah bo vlada prihodnji teden razpravo o omenjenem sporazumu nadaljevala in jo predvidoma tudi končala.
Hrvaški sabor zavrnil razpravo o lustracijskem zakonu
18. 03. 1998 16.12
Predstavniki hrvaškega sabora na dnevni red današnjega zasedanja niso uvrstili predloga zakona o "odpravi posledic totalitarnega komunističnega režima". Predlagatelji zakona so poslanci Hrvaške stranke prava (HSP), ki v hrvaški medijih že nekaj mesecev pojasnjujejo razloge, za sprejem t.i. lustracijskega zakona. Kot predvideva predlog, naj bi vsem tistim, ki so v nekdanjem režimu deleli za UDBO, KOS, OZNO, predsednikom sodišč, slušateljem v političnih šolah ter pomembnim urednikom in novinarjem za deset let prepovedali opravljati javne funkcije v državi. Kot je danes pred saborom povedal predsednik HSP ante Đapić, so omenjeni zakon sprejeli v številnih državah, ki so članice zveze NATO in tako poskušal zavrniti obtožbe, da želi njegova stranka z zakonom začeti "lov na čarovnice".
Slovenska vlada o proračunu 1998 in Slovenskih železarnah
12. 03. 1998 16.39
Slovenska vlada je na današnji seji obravnavala dopolnjeni predlog državnega proračuna za letošnje leto. Odločanje o državni blagajni bo nadaljevala še na jutrišnji seji.
Kaj je na freski?
06. 03. 1998 08.17
Arheologi so v Rimu, na enem od starodavnih sedmih gričev, odkrili prelepo fresko, ki prikazuje mesto s ptičje perspektive. Toda nihče ne ve, katero je mesto na sliki. Arheologi freske, ki je nenavadno velika za antično rimsko umetnost, še niso podrobno pregledali, saj si ne upajo preveč svetiti vanjo, da je ne bi, ker je še nezaščitena, preveč poškodovali. Na freski so velike rdeče stavbe, templji, arena in kos modre reke, ki teče pod številnimi mostovi. Arheologi zdaj ugotavljajo, katero zgradbo bi lahko bila krasila freska, med možnostmi, ki jih navajajo, pa sta Neronova Zlata palača iz prvega stoletja pred našim štetjem in zgradba iz obdobja cesarja Vespazijana. Slednji je živel v prvem stoletju našega štetja.
Trije sindikati enotno proti vladi
03. 03. 1998 16.31
Tri sindikalne centrale - KSS Pergam, Konfederacija sindikatov Slovenije 90 in Neodvisnost KNS Slovenije - so se odločile za skupen nastop proti vladni politiki, ki se po njihovem mnenju odraža v katastrofalnem položaju zaposlenih. Kot menijo, bo le enotno sidnikalno gibanje kos takemu ravnanju vlade. Predsedniki omenjenih sindikatov Dušan Rebolj, Boris Mazalin in Slavko Kmetič so na skupni novinarski konferenci, ki je sledila sestanku predsedstev treh sindikatov, zagrozili z izstopom iz pogajanj o reformi pokojninskega sistema, v kolikor bo parlament po podpori vlade sprejemal zakone, ki pomenijo prejudiciranje reforme.
Po čem si zapomniti olimpijske igre v Naganu?
20. 02. 1998 16.44
Osemnajste zimske olimpijske igre si bo večina zapomnila po dveh stvareh. Najprej, po vremenu, ki je zrlo živce vseh, tako nastopajočih, kot novinarjev, gledalcev in drugih. Tisti, ki smo bili že prej na nekaterih olimpijskih igrah, se taksnega vremena pravzaprav ne spomnimo. Že res, da so bile posamične tekme prestavljene tudi že prej, toda taksne odvisnosti od vremena že dolgo ni bilo. Vse bi bilo v redu, če bi tekmo prestavili in jo potem v prestavljenem vremenu tudi opravili. Tu na Japonskem pa je bilo takole: pogled skozi okno kaze na sonce. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze dež. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze sneg. In tako je slo kar iz dneva v dan. Druga stvar, ki bo ostala v spominu okoli 8000 novinarjev iz vsega sveta pa je japonski "red". Prve dni olimpijskih iger nisi mogel praktično nikamor, ne da bi popreje vsaj 10-krat pokazal ustrezno akreditacijo oziroma ustrezno dovoljenje. Japonci so bili sicer vedno zelo vljudni, se neprestano klanjali (pravi čudež je, da jih ima se toliko pokončno držo), toda popustili niso niti za ped. V ilustracijo tega, samo en primer. Včeraj, ko smo se vozili iz Yakebitaija, kjer je bil ženski slalom, je bil cel novinarski avtobus namenjen na parkirišče pred hotelom South Prince, kjer smo imeli avtomobile. Toda, japonski šofer je imel na svojem razporedu napisano: East Prince-South Prince. In nič ni pomagalo, da je cel avtobus vpil in kričal, da je 15-minutna vožnja proti East Prince hotelu nepotrebna. Šofer se je mirno nekajkrat priklonil in nas nato odpeljal po svojem (!) voznem redu, pa čeprav niti en sam novinar ni bil namenjen v kraj njegovega prvega postanka. Prav zanimivo pa je, ko se primeri karkoli izven "voznega reda". Tedaj Japonci ne znajo reagirati in so popolnoma izgubljeni. Več kot očitno je njihovo popolno pomanjkanje reagirati v novih, nepredvidenih okoliščinah. Toda, taksni pač so, to je del njihove zgodovinske in kulturne dediščine in zelo, zelo težko jih kaj odvrne, da ne stopajo po ustaljenih poteh. Za obiskovalca iz Evrope gotovo ostajajo Japonci uganka. Sama športna dogajanja so seveda tudi zanimiva. Niso pa na Japonskem tako spektakularna, kot so bila denimo pred štirimi leti v Lillehammerju na Norveškem. Norvežani so morda celo najbolj športen narod na svetu in v tem jim Japonci niso kos. Tudi v Naganu in okolici (večina zunanjih tekmovališč je oddaljenih skoraj 2 uri vožnje) je bilo veliko gledalcev, tako kot v Lillehammerju. Je pa ena, bistvena razlika. Na Norveškem so ljudje brez izjeme prihajali na tekmovanja spontano, tu na Japonskem pa je navzlic njihovi prisrčnosti le čutiti, da jih je bilo lepo število na tekmovanja "poslanih". Toda, kot sem že zapisal; vedno je potrebno imeti v glavi azijski in evropski način mišljenja in življenja! Ta dva pa sta včasih tako različna kot dan in noč. Sami tekmovalni objekti so, tako kot se za visoko tehnološko razvito državo spodobi, dobro ali celo odlično pripravljeni. Japonci so se res potrudili in naredili vse, da bi si njihove-18-te zimske olimpijske igre ostale v večnem spominu. Tisto, kar je fasciniralo mene in po čemer si jih bom tudi zapomnil pa je poudarek na vlogi otrok. Taksnega poudarka generacijam, ki prihajajo se ni bilo. Kot vemo, pa je potrebno z vzgojo in pridobijanjem pravih vrednot začeti zgodaj. In Japonci se tega zavedajo. O samih športnih tekmovanjih in deležu slovenskih športnikov pred koncem iger ne bi govoril. O tem spregovoriti bo pravi čas, ko bo konec zadnje tekme.
Kavbojke so v Nemčiji najbolj priljubljen kos oblačila
06. 02. 1998 08.43
Kavbojke sodijo med najbolje prodajana oblačila v Nemčiji. Glede na izsledke študije Fashion 97/98 revije Burda več kot polovica vseh Nemcev svojo garderobo vsaj enkrat letno dopolni s parom kavbojk. Hlače so sicer priljubljene tako med ženskami kot moškimi: 18,5 milijona moških in 17,5 milijona žensk vsako leto kupi najmanj en par kavbojk.
Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.