kos

Slovenska vlada o proračunu 1998 in Slovenskih železarnah
12. 03. 1998 16.39
Slovenska vlada je na današnji seji obravnavala dopolnjeni predlog državnega proračuna za letošnje leto. Odločanje o državni blagajni bo nadaljevala še na jutrišnji seji.

Kaj je na freski?
06. 03. 1998 08.17
Arheologi so v Rimu, na enem od starodavnih sedmih gričev, odkrili prelepo fresko, ki prikazuje mesto s ptičje perspektive. Toda nihče ne ve, katero je mesto na sliki. Arheologi freske, ki je nenavadno velika za antično rimsko umetnost, še niso podrobno pregledali, saj si ne upajo preveč svetiti vanjo, da je ne bi, ker je še nezaščitena, preveč poškodovali. Na freski so velike rdeče stavbe, templji, arena in kos modre reke, ki teče pod številnimi mostovi. Arheologi zdaj ugotavljajo, katero zgradbo bi lahko bila krasila freska, med možnostmi, ki jih navajajo, pa sta Neronova Zlata palača iz prvega stoletja pred našim štetjem in zgradba iz obdobja cesarja Vespazijana. Slednji je živel v prvem stoletju našega štetja.

Trije sindikati enotno proti vladi
03. 03. 1998 16.31
Tri sindikalne centrale - KSS Pergam, Konfederacija sindikatov Slovenije 90 in Neodvisnost KNS Slovenije - so se odločile za skupen nastop proti vladni politiki, ki se po njihovem mnenju odraža v katastrofalnem položaju zaposlenih. Kot menijo, bo le enotno sidnikalno gibanje kos takemu ravnanju vlade. Predsedniki omenjenih sindikatov Dušan Rebolj, Boris Mazalin in Slavko Kmetič so na skupni novinarski konferenci, ki je sledila sestanku predsedstev treh sindikatov, zagrozili z izstopom iz pogajanj o reformi pokojninskega sistema, v kolikor bo parlament po podpori vlade sprejemal zakone, ki pomenijo prejudiciranje reforme.

Po čem si zapomniti olimpijske igre v Naganu?
20. 02. 1998 16.44
Osemnajste zimske olimpijske igre si bo večina zapomnila po dveh stvareh. Najprej, po vremenu, ki je zrlo živce vseh, tako nastopajočih, kot novinarjev, gledalcev in drugih. Tisti, ki smo bili že prej na nekaterih olimpijskih igrah, se taksnega vremena pravzaprav ne spomnimo. Že res, da so bile posamične tekme prestavljene tudi že prej, toda taksne odvisnosti od vremena že dolgo ni bilo. Vse bi bilo v redu, če bi tekmo prestavili in jo potem v prestavljenem vremenu tudi opravili. Tu na Japonskem pa je bilo takole: pogled skozi okno kaze na sonce. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze dež. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze sneg. In tako je slo kar iz dneva v dan. Druga stvar, ki bo ostala v spominu okoli 8000 novinarjev iz vsega sveta pa je japonski "red". Prve dni olimpijskih iger nisi mogel praktično nikamor, ne da bi popreje vsaj 10-krat pokazal ustrezno akreditacijo oziroma ustrezno dovoljenje. Japonci so bili sicer vedno zelo vljudni, se neprestano klanjali (pravi čudež je, da jih ima se toliko pokončno držo), toda popustili niso niti za ped. V ilustracijo tega, samo en primer. Včeraj, ko smo se vozili iz Yakebitaija, kjer je bil ženski slalom, je bil cel novinarski avtobus namenjen na parkirišče pred hotelom South Prince, kjer smo imeli avtomobile. Toda, japonski šofer je imel na svojem razporedu napisano: East Prince-South Prince. In nič ni pomagalo, da je cel avtobus vpil in kričal, da je 15-minutna vožnja proti East Prince hotelu nepotrebna. Šofer se je mirno nekajkrat priklonil in nas nato odpeljal po svojem (!) voznem redu, pa čeprav niti en sam novinar ni bil namenjen v kraj njegovega prvega postanka. Prav zanimivo pa je, ko se primeri karkoli izven "voznega reda". Tedaj Japonci ne znajo reagirati in so popolnoma izgubljeni. Več kot očitno je njihovo popolno pomanjkanje reagirati v novih, nepredvidenih okoliščinah. Toda, taksni pač so, to je del njihove zgodovinske in kulturne dediščine in zelo, zelo težko jih kaj odvrne, da ne stopajo po ustaljenih poteh. Za obiskovalca iz Evrope gotovo ostajajo Japonci uganka. Sama športna dogajanja so seveda tudi zanimiva. Niso pa na Japonskem tako spektakularna, kot so bila denimo pred štirimi leti v Lillehammerju na Norveškem. Norvežani so morda celo najbolj športen narod na svetu in v tem jim Japonci niso kos. Tudi v Naganu in okolici (večina zunanjih tekmovališč je oddaljenih skoraj 2 uri vožnje) je bilo veliko gledalcev, tako kot v Lillehammerju. Je pa ena, bistvena razlika. Na Norveškem so ljudje brez izjeme prihajali na tekmovanja spontano, tu na Japonskem pa je navzlic njihovi prisrčnosti le čutiti, da jih je bilo lepo število na tekmovanja "poslanih". Toda, kot sem že zapisal; vedno je potrebno imeti v glavi azijski in evropski način mišljenja in življenja! Ta dva pa sta včasih tako različna kot dan in noč. Sami tekmovalni objekti so, tako kot se za visoko tehnološko razvito državo spodobi, dobro ali celo odlično pripravljeni. Japonci so se res potrudili in naredili vse, da bi si njihove-18-te zimske olimpijske igre ostale v večnem spominu. Tisto, kar je fasciniralo mene in po čemer si jih bom tudi zapomnil pa je poudarek na vlogi otrok. Taksnega poudarka generacijam, ki prihajajo se ni bilo. Kot vemo, pa je potrebno z vzgojo in pridobijanjem pravih vrednot začeti zgodaj. In Japonci se tega zavedajo. O samih športnih tekmovanjih in deležu slovenskih športnikov pred koncem iger ne bi govoril. O tem spregovoriti bo pravi čas, ko bo konec zadnje tekme.

Kavbojke so v Nemčiji najbolj priljubljen kos oblačila
06. 02. 1998 08.43
Kavbojke sodijo med najbolje prodajana oblačila v Nemčiji. Glede na izsledke študije Fashion 97/98 revije Burda več kot polovica vseh Nemcev svojo garderobo vsaj enkrat letno dopolni s parom kavbojk. Hlače so sicer priljubljene tako med ženskami kot moškimi: 18,5 milijona moških in 17,5 milijona žensk vsako leto kupi najmanj en par kavbojk.

Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.