kriza.
Yilmaz: ''Ruska kriza ogroža Balkan''
13. 10. 1998 12.40
Po besedah turškega premiera Mesuta Yilmaza, lahko ruska ekonomska kriza močno ogrozi stabilnost na Balkanu, če se bo nadaljevala.
Slovenija verjetno najmočnejša kandidatka za vstop v EU
12. 10. 1998 15.53
Slovenija tudi v oktobrskem poročilu britanske agencije Dun & Bradstreet ostaja na prvem mestu lestvice pokazateljev tveganja v srednje- in vzhodnoevropskih državah. Kot ugotavljajo analitiki omenjene agencije, je Slovenija najverjetneje najbolje pripravljena med najnaprednejšimi kandidatkami za članstvo v EU. Dejstvo pa je, kot opozarjajo, da sta med številnimi področji, kjer so še potrebne izboljšave, najbolj v ospredju prenizke tuje neposredne naložbe in potreba po čimprejšnji reformi in racionalizaciji bančnega sektorja.
Ruska gospodarska kriza lahko vpliva na slovensko gospodarstvo
09. 10. 1998 16.50
Posledice ruske gospodarske krize se lahko odrazijo na slovensko gospodarstvo, čeprav ne pričakujemo velikih vplivov na realni sektor gospodarstva, saj so slovenska podjetja, ki izvažajo v Rusijo, na tem trgu že uveljavljena in ga ne zapuščajo skupaj s špekulativnim kapitalom. Poleg tega pa velik del izvoza slovenskih podjetij na ruski trg predstavljajo proizvodi z neelastičnim povpraševanjem (npr. zdravila), navajajo v septembrskem mesečnem poročilu Urada za makroekonomske analize in razvoj Ekonomsko ogledalo.
Manjši rating evropskih bank
07. 10. 1998 08.08
Agencija za dodeljevanje kreditnega ratinga Moody's Investors Service se je odločila za zmanjšanje kreditnega ratinga petim vodilnim evropskim bankam zaradi njihovega angažiranja v aktivnostih investicijskih skladov in na tržiščih držav, ki jih je zajela finančna kriza. To so britanska banka Barclay, nemški Deutsche in Dresdner bank, nizozemska ING ter Francoska Pariba.
Finančna kriza vzrok strahu svetovnih denarnih ustanov
06. 10. 1998 08.59
Predsednik newyorške Banke zveznih rezerv William McDonough je ocenil, da se svet sooča z najhujšo finančno krizo po koncu druge svetovne vojne, ki se lahko še poslabša, če ne bomo ničesar storili kolektivno.
Novi ukrepi IMF
05. 10. 1998 13.37
Mednarodni denarni sklad (IMF) je na rednem polletnem srečanju 24 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank, ki zastopajo 182 članic IMF, razpravljal o azijski recesiji in pretresih na trgih, ki ogrožajo svetovno rast, in organizacijo zadolžil, naj preuči možnosti za dodatno pomoč državam, ki jim je tamkajšnja kriza ''nepravično prizadela''.
Vladna kriza v Italiji: Prodi pred parlamentom
05. 10. 1998 12.15
Italijanski ministrski predsednik Romano Prodi naj bi zaradi vladne krize kmalu nastopil tudi pred parlamentom, je po današnjem pogovoru z italijanskim predsednikom Oscarjem Luigijem Scalfarom v Rimu napovedal Prodi sam.
Zunanji ministri EU danes o Kosovu, širitvi in notranjih reformah
05. 10. 1998 11.57
V Luxembourgu so se danes sestali zunanji ministri Evropske unije, ki bodo med drugim razpravljali o širitvi povezave, predvidoma predvsem o začetku pogajanj s šesterico naprednejših kandidatk, ki jih avstrijsko predsedstvo na ministrski ravni načrtuje začeti 10. novembra letos. Pričakovati gre sicer, da bo vodje diplomacij najbolj zaposlovala kosovska kriza.
Minister Frlec v torek na drugem zasedanju Evropske konference
03. 10. 1998 12.25
Slovenski zunanji minister Boris Frlec se bo v torek, 6. oktobra, v Luxembourgu udeležil drugega zasedanja Evropske konference, ki kot forum v točkah skupnega interesa povezuje članice Evropske unije in enajst pridruženih držav.
Rekordna japonska brezposelnost
03. 10. 1998 09.53
Gospodarska kriza na Japonskem se nadaljuje. Tako je stopnja brezposelnosti te države v avgustu dosegla rekordno vrednost. V primerjavi z mesecem prej se je število brezposelnih na Japonskem avgusta povišalo za 270.000 oseb, tako da je brez zaposlitve že 2,97 milijona ljudi.
Namen skupine G-7 je povrniti zaupanje v svetovni finančni sistem
02. 10. 1998 12.50
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank sedmih najbogatejših držav (skupina G-7) naj bi se na jutrišnjem sestanku pogovarjali predvsem o prizadevanjih za povrnitev zaupanja vlagateljev v svetovni finančni sistem, ki ga ogroža doslej najhujša kriza, katera bi lahko sprožila splošno gospodarsko recesijo.
Prodi svari komuniste pred morebitno vladno krizo
02. 10. 1998 10.47
Italijanski premier Romano Prodi je prvič javno spregovoril o morebitnem padcu njegove manjšinske vlade. Prodi je komuniste na italijanski televiziji sinoči posvaril, da Italiji grozi vladna kriza, če ga v primeru načrtovane razprave o proračunu ne bodo podprli. Tudi rimski časopisi danes ne izključujejo konec levosredinske vlade, ki je na oblasti od leta 1996.
Rexrodt: Azijska in ruska kriza ne bosta prizadeli Nemčije
25. 09. 1998 14.48
Nemška ekonomija ne bo bistveno čutila posledic azijske in ruske finančne krize, rast gospodarstva pa bo še naprej pozitivna, je napovedal nemški minister za gospodarstvo Günther Rexrodt.
Kovinotehna v prvi polovici leta poslovala z izgubo
25. 09. 1998 14.07
Mednarodno trgovsko podjetje Kovinotehna iz Celja je v prvi polovici leta ustvarila izgubo v višini dobrih 358 milijonov tolarjev, medtem ko so v enakem obdobju lani ustvarili 11,2 milijona tolarjev dobička. Glavni razlogi slabšega poslovanja so po besedah direktorja družbe Saše Geržina visoki izredni odhodki, ki so posledica velikih odpisov terjatev in prevelikega obsega vezanih obratnih sredstev, predvsem zalog.
Zaradi svetovne recesije brez zaposlitve že 10 milijonov ljudi
25. 09. 1998 08.09
Po podatkih mednarodne organizacije dela je zaradi svetovne finančne krize v tem letu brez zaposlitve po vsem svetu ostalo že 10 milijonov ljudi. Najhuje je delavce kriza prizadela v azijskih državah, predvsem Tajski, Indoneziji in Južni Koreji. Po svetu naj bi bilo trenutno brez zaposlitve 150 milijonov ljudi, nadaljnje tričetrt milijarde pa jih proti svoji volji delo opravlja le polovičen delovni čas. V Evropski uniji je brez zaposlitve več kot 18 milijonov oseb. V svetovnem merilu izjemo predstavljajo le Združene države Amerike, kjer so z 4,7-odstotno brezposelnostjo dosegli najmanjšo stopnjo brezposelnosti v zadnjih 25 letih.
Ruska centralna banka: do konca leta naj bi natisnili 40 do 50 milijard rubljev
24. 09. 1998 12.27
Spričo hude finančne krize se je ruska centralna banka zavzela za to, da bi do konca leta natisnili 40 do 50 milijard rubljev (5 do 6,25 milijard nemških mark) za kritje proračunskega primanjkljaja, je danes poročala agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na poročilo centralne banke na prvi uradni vladni seji pod vodstvom novega premiera Jevgenija Primakova.
Ruska centralna banka: do konca leta naj bi natisnili 40 do 50 milijard rubljev
24. 09. 1998 11.55
Spričo hude finančne krize se je ruska centralna banka zavzela za to, da bi do konca leta natisnili 40 do 50 milijard rubljev (5 do 6,25 milijard nemških mark) za kritje proračunskega primanjkljaja, je danes poročala agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na poročilo centralne banke na prvi uradni vladni seji pod vodstvom novega premiera Jevgenija Primakova.
Varnostni svet bo sprejel resolucijo o Kosovu
23. 09. 1998 08.54
Varnostni svet OZN je v torek zvečer dokončal osnutek resolucije o Kosovu, ki jo bo predvidoma sprejel v sredo popoldne po ameriškem času. Resolucija - v osnutku jo je pripravila skupina za stike - naj bi prvič doslej dopuščala možnost uporabe sile za rešitev kosovske krize.
Hyundai preklical pogodbo o izdelavi 50.000 avtomobilov v Romuniji
21. 09. 1998 08.53
Južnokorejska avtomobilska tovarna Hyundai je preklicala licenčno pogodbo, po kateri naj bi v tovarnah romunskega avtomobilskega podjetja Dacia izdelali 50.000 avtomobilov znamke Hyundai, so pred dnevi sporočili predstavniki južnokorejskega proizvajalca avtomobilov. V skladu s pogodbo, ki so jo podpisali oktobra lani, naj bi v romunskem podjetju izdelali tudi 100.000 motorjev Hyundai. Direktor romunskega predstavništva Hyundaia Bogdan Pompiliu je odločitev južnokorejskega podjetja utemeljil s težavami, ki jih je povzročila azijska finančna kriza. Sicer pa se za privatizacijo tovarn Dacia zanima več zahodnoevropskih avtomobilskih koncernov, med njimi tudi francoska Renault in Peugeot ter nemški Audi.
Rusija in Ukrajina skupno proti gospodarski krizi
19. 09. 1998 10.27
Ruski in ukrajinski predsednik Boris Jelcin in Leonid Kučma sta se na dvodnevnem neformalnem srečanju v Moskvi dogovorila, da bosta Rusija in Ukrajina skupno nastopili proti hudi gospodarski in finančni krizi.
EU namenja pomoč Palestincem
18. 09. 1998 10.55
Evropska komisija je odobrila paket človekoljubne pomoči v vrednosti 10,9 milijona ekujev za Palestince, ki živijo na Zahodnem bregu in v Gazi. Pomoč je namenjena tudi palestinskim beguncem v Jordaniji in Siriji. Paket vključuje tudi pomoč za Libanon, tako za tamkajšnje palestinske begunce kot za Libanonce, ki jih je begunska kriza prizadela.
Zamuda ob prihodu astronavtov
16. 09. 1998 16.12
Huda ruska finančna kriza je vzrok za zamudo načrtovanega prihoda prvih astronavtov nove mednarodne vesoljske postaje. Zamuda bo pol leta ali pa celo več. Predstavnik Ruske vesoljske agencije Sergej Gorbunov pravi, da se bo prva posadka odpravila leta 2000, razlog za to pa so finančne zamude.
Priprave za OI čez dve leti po načrtih
14. 09. 1998 15.40
Prireditelji olimpijskih iger leta 2000 v Sydneyju in ljubitelji športa bodo 15. septembra začeli odštevati čas do olimpijskih iger, saj bo do otvoritve še natanko dve leti.
Padec vrednosti Lekovih delnic
14. 09. 1998 15.29
Vrednost Lekovih delnic je glede na prodajo tujih investitorjev in trgovcev padla za skoraj 4%.
MDS Ukrajini odobril posojilo v višini 2,2 milijarde dolarjev
08. 09. 1998 08.31
Mednarodni denarni sklad (MDS) je Ukrajini odobril posojilo v višini 2,2 milijarde ameriških dolarjev, s katerim bo omenjena država skušala omiliti posledice ruske finančne krize, ki se je močno odrazila tudi na njeno sosedo. Del posojila s triletnim rokom odplačila v višini 257 milijonov dolarjev naj bi bil izplačan že prihodnji teden, sporočajo iz MDS. Ukrajinska vlada je sicer minuli teden razširila dovoljeni odklon tečaja ukrajinske valute grivna, s čimer jo je precej razvrednotila. Ukrajina kar 40 odstotkov svoje blagovne menjave opravi z Rusijo, zaradi česar jo je ruska kriza še posebej prizadela.
Približevanje vzhodnoevropskih držav EU ni vprašljivo kljub ruski krizi
03. 09. 1998 18.26
Ruska politična in ekonomska kriza imata le omejen vpliv na širitev EU na vzhodno Evropo, je danes na novinarski konferenci v Bruslju, kjer je bil tudi predsednik Unije Jacques Santer, dejal evropski komisar za zunanje zadeve Hans Van den Broek.
EU o finančni krizi v Rusiji
31. 08. 1998 14.11
Evropska komisija bo v četrtek podrobno preučila možnosti za pomoč Rusiji v finančni krizi. Kot so danes povedali na komisiji, bo razpravljala predvsem o ustreznem preusmerjanju programa pomoči Tacis, krepitvi pomoči na področju načrtovanja proračuna, prestrukturiranja zunanjega dolga in reforme bančnega sektorja. Dokončne odločitve so odvisne od tekoče se spreminjajočih razmer v Rusiji in od ruskih pobud. ''Gre za ruski problem, ki terja rusko rešitev,'' so dejali na komisiji.
Avstrijski obrambni minister izjavil, da je mogoče najti politično rešitev za Kosovo
31. 08. 1998 09.00
Avstrijski obrambni minister Werner Fasslabend je v nedeljo v Skopju izjavil, da je mogoče najti politično rešitev za Kosovo. Ob koncu srečanja z makedonskim kolegom Lazarjem Kitanovskim je Fasslabend ocenil, da je Kosovo ''velik problem za Avstrijo in Makedonijo'' ter da je potrebno čimprej poiskati rešitev spora, da se kriza ne bi podaljševala, kot se je to zgodilo na Hrvaškem in v BiH. Kitanovski pa je izrazil zaskrbljenost pred humanitarno krizo v pokrajini, če do zime ne bo prišlo do politične rešitve problema. Fasslabend je prav tako napovedal, da bo Avstrija v Skopje napotila vojaškega atašeja, ki bo omogočil neposredno sodelovanje med ministrstvoma za obrambo obeh držav. Avstrijski obrambni minister se je sestal tudi z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom, s premierom Brankom Crvenkovskim ter z zunanjim ministrom Blagojem Handžiskim.
Tajvanska letalska družba China Airlines v izgubah
30. 08. 1998 09.31
Tajvanska letalska družba China Airlines je po 12 letih poslovanja z dobičkom v letošnjem prvem polletju zabeležila 45 milijonov ameriških dolarjev izgube. Vodstvo družbe ugotavlja, da je za negativen poslovni rezultat kriva predvsem azijska finančna kriza ter znižanje cen letalskih prevozov, za katerega so se v družbi odločili potem, ko sta februarja letos v nesreči njihovega airbusa življenje izgubila 202 potnika.
Družba Jil Sander povečala promet in prihodek
30. 08. 1998 09.30
Hamburška modna hiša Jil Sander je v prvi polovici leta 1998 poslovala dokaj dobro. Promet se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 17 odstotkov na 106 milijonov mark, dobiček pred obdavčitvijo pa se je v omenjenem primerjalnem obdobju povzpel za 0,8 na 5,8 milijona mark. Vodstvo družbe pričakuje, da se bo poslovni izid v letu 1998 v primerjavi z letom poprej malenkostno izboljšal, večjo rast pa so preprečili višji finančni stroški in nižji prihodki iz naslova licenc. Polletno rast prometa pa v podjetju Jil Sander pripisujejo predvsem uspehu moške kolekcije. Priznavajo tudi, da azijska kriza negativno vpliva na poslovanje podjetja.