kriza.
Švicarske banke kljub svetovnim krizam optimistične
25. 11. 1998 08.25
Tradicionalno stabilne švicarske banke so letos v luči krize na svetovnih finančnih trgih doživele zelo živahno in predvsem zelo naporno leto, vendar pričakujejo analitiki v letu 1999 mirnejši potek dogodkov in v celoti večje dobičke. Za začetek sta morala letos Credit Suisse Group in novo nastali gigant UBS AG, ki združuje nekdanji Union Bank of Switzerland in Swiss Bank Corp., preživelim in sorodnikom žrtev holokavsta v izogib drugim sankcijam in več milijard vredni tožbi v ZDA plačati 1,25 milijarde dolarjev zaradi krivic in grehov iz druge svetovne vojne. Poročila o združitvi Credit Suisse z Deutsche Bank so potem poleti njene delnice pognale v višine, vendar je Credit Suisse hkrati občutno prizadela finančna kriza v Rusiji, ker je banka glavni vir posojil ruskim podjetjem. Kljub težavam bodo banke tudi letos zabeležile dobiček v pričakovani višini 2,3 milijarde dolarjev, v evropski monetarni uniji pa bo, kot pravijo švicarski strokovnjaki, za švicarske banke, ki niso nacionalno orientirane kot večina drugih evropskih bank, kopica poslovnih priložnosti.
Deutsche Bank kupuje ameriški Bankers Trust
23. 11. 1998 08.04
Največja nemška banka, Deutsche Bank, naj bi, kot je poročal New York Times, v kratkem prevzela ameriško finančno ustanovo Bankers Trust, kar bi bil doslej največji prevzem kake ameriške finančne institucije s strani tuje banke. Kot je še poročal Times, naj bi se uprava Bankers Trust Corp. o usodi tega devet milijard dolarjev vrednega posla odločala na svojem nedavnem sestanku, prevzem pa naj bi objavili še ta teden. Deutsche Bank si sicer že dalj časa prizadeva prevzeti kako ameriško finančno institucijo, pri čemer ji je že spodletel poskus nakupa J.P. Morgan and Co. Govorice o nakupu so sprožile tudi močno rast delnic ameriške družbe, morebitni posel pa morajo odobriti še ameriška centralna banka in bančni regulatorji v New Yorku. Poslovanje Bankers Trusta je usmerjeno predvsem v poslovanje z vrednostnimi papirji in nepremičninami, banka pa ne posluje s fizičnimi osebami. Zato jo je poletna kriza v Aziji in Rusiji prizadela močneje kot mnoge konkurente.
Clinton zadržan glede prizadevanj Tokia za oživitev gospodarstva
20. 11. 1998 11.50
Ameriški predsednik Bill Clinton je na današnji skupni konferenci po srečanju z japonskim premierom Keizom Obučijem v Tokiu ocenil, da je japonski načrt za oživitev gospodarstva zelo dober, dodal pa, da za zdaj ne more vedeti, ''ali bo načrt zadostoval ali ne''. Posebej pa je pozdravil Obučijev načrt za reformo bančnega sistema.
Diplomatska kriza med Rimom in Ankaro
19. 11. 1998 13.50
Diplomatska kriza med Italijo in Turčijo, ki jo je sprožila italijanska odločitev, da na rimskem letališču prijetega kurdskega terorista Abdullaha Ocalana ne preda Turčiji ne katerikoli drugi državi s smrtno kaznijo, se po dveh tednih še nadaljuje. Italijanski mediji poročajo, da sta Rim in Ankara bila že tik pred prekinitvijo diplomatskih stikov, čemur so sledile še grobe obtožbe med turškim in italijanskim premierom Yilmazom D'Alemo.
Japonska kriza se bo odrazila tudi na zimskih bonusih delavcev
19. 11. 1998 07.57
Japonski delavci bodo učinke recesije v državi občutili tudi na svojih žepih, saj se bodo zimski bonusi, ki jih podjetja izplačajo delavcem kot nagrado ob koncu leta, letos prvič v petih letih znižali - v povprečju za dobra 2 odstotka. Največja bodo znižanja v pridelovalni in predelovalni industriji, nekoliko nižja pa v drugih vejah. Kot poroča japonski časnik, ki je naredil raziskavo o znižanju zimskih bonusov, gre za največje znižanje po letu 1975; povprečni bonus na delavca bo znašal 6.685 dolarjev. Bonusi - v japonskem gospodarstvu so del plače in se izplačujejo kot poletni bonus v juliju in zimski ob koncu leta - odražajo razmere v celotnem gospodarstvu, saj je njihova višina povezana z dobičkom podjetja. Japonsko gospodarstvo, ki stagnira že celo desetletje, je v lanskem letu zapadlo v najhujšo recesijo doslej.
Kriza v Iraku popušča
16. 11. 1998 09.56
Varnostni svet Združenih narodov je v nedeljo sprejel zagotovila Bagdada o takojšnem in brezpogojnem nadaljevanju nadzora iraškega razoroževanja. Ameriški vojaški napad na Irak, ki so ga nameravali izvesti v soboto, tako trenutno ni več aktualen. Generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je sinoči v VS napovedal, da se bodo predstavniki človekoljubnih organizacij vrnili v Irak še danes. Irak je pozval k čimprejšnji in popolni izpolnitvi obveznosti, kar zadeva razorožitev. Vodja posebne komisije ZN za razorožitev Iraka (UNSCOM) Richard Butler pa je napovedal, da se bodo inšpektorji komisije vrnili v Bagdad v torek.
Nižji kitajski izvoz zaradi azijske finančne krize
15. 11. 1998 09.47
Azijska finančna kriza bo kitajski izvoz, ki naj bi letos porasel za približno desetino, zmanjšala za vsaj štiri odstotne točke. Najbolj optimistične napovedi omenjajo šestodstotno rast kitajskega izvoza, vendar bi bila po mnenju enega od tamkajšnjih ekonomskih časnikov glede na padanje obsega svetovne trgovine povsem zadovoljiva tudi štiri- do petodstotna rast izvoza.
Zunanjetrgovinski presežek članic EMU v prvi polovici leta 32,8 milijarde ekujev
31. 10. 1998 09.20
Enajsterica članic Evropske unije, ki bo prihodnje leto uvedla evro, je po podatkih Eurostata junija letos beležila za 8,3 milijarde ekujev trgovinskega presežka s svetom. Zunanjetrgovinski presežek enajsterice je bil od januarja do junija skupaj vreden 32,8 milijarde ekujev, kar je za 3,4 milijarde manj kot v enakem obdobju lani. Zunanjetrgovinski presežek celotne evropske petnajsterice je bil junija 3,2 milijarde ekujev, vendar pa je unija v prvih šestih mesecih leta dosegla le za 0,6 milijarde presežka, medtem ko ga je v enakem obdobju lani 16,1 milijarde ekujev. V prvih šestih mesecih leta je imela največji zunanjetrgovinski presežek Nemčija in sicer za 34,4 milijarde ekujev, medtem ko je največji primanjkljaj, v višini 18,8 milijarde, beležila Velika Britanija. Unijino trgovanje z ZDA se je v prvih šestih mesecih leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za skupaj 16 odstotkov, azijska finančna kriza pa je pustila posledice na trgovanju z Japonsko. Izvoz iz unije v to državo se je zmanjšal za 14 odstotkov, uvoz pa je narasel kar za 16 odstotkov. Trgovinski primanjkljaj EU z Japonsko je bil v prvi polovici leta 17,3 milijarde ekujev.
Japonsko gospodarsko si po sedmih letih še vedno ni opomoglo
29. 10. 1998 09.15
Guverner japonske centralne banke (BoJ) Masaru Hajami je v Osaki danes opozoril, da sedem let po izbruhu vala špekulacij konec 80-ih let japonsko gospodarstvo še vedno ne kaže jasnih znakov ozdravljenja.
Srečanje voditeljev držav Evropske unije
27. 10. 1998 08.58
Voditelji Evropske unije in ruski premier Jevgenij Primakov se bodo sestali na Dunaju na vrhunskem zasedanju, ki ga označuje odsotnost ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki je zaradi zdravja prihod odpovedal v zadnjem trenutku. Trpel naj bi namreč za astenijo, splošno oslabelostjo, znižano psihično in fizično močjo.
Nike povečal plače v Indoneziji
17. 10. 1998 12.18
Nike je napovedal 25-odstotno povečanje minimalnih plač delavcev v njegovih indonezijskih tovarnah.
Beloruski predsednik s podpredsednikom vlade ZRJ o Kosovu
15. 10. 1998 12.11
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je danes za zaprtimi vrati sestal s podpredsednikom jugoslovanske vlade Zoranom Lilićem. Tema pogovorov je kosovska kriza.
Yilmaz: ''Ruska kriza ogroža Balkan''
13. 10. 1998 12.40
Po besedah turškega premiera Mesuta Yilmaza, lahko ruska ekonomska kriza močno ogrozi stabilnost na Balkanu, če se bo nadaljevala.
Slovenija verjetno najmočnejša kandidatka za vstop v EU
12. 10. 1998 15.53
Slovenija tudi v oktobrskem poročilu britanske agencije Dun & Bradstreet ostaja na prvem mestu lestvice pokazateljev tveganja v srednje- in vzhodnoevropskih državah. Kot ugotavljajo analitiki omenjene agencije, je Slovenija najverjetneje najbolje pripravljena med najnaprednejšimi kandidatkami za članstvo v EU. Dejstvo pa je, kot opozarjajo, da sta med številnimi področji, kjer so še potrebne izboljšave, najbolj v ospredju prenizke tuje neposredne naložbe in potreba po čimprejšnji reformi in racionalizaciji bančnega sektorja.
Ruska gospodarska kriza lahko vpliva na slovensko gospodarstvo
09. 10. 1998 16.50
Posledice ruske gospodarske krize se lahko odrazijo na slovensko gospodarstvo, čeprav ne pričakujemo velikih vplivov na realni sektor gospodarstva, saj so slovenska podjetja, ki izvažajo v Rusijo, na tem trgu že uveljavljena in ga ne zapuščajo skupaj s špekulativnim kapitalom. Poleg tega pa velik del izvoza slovenskih podjetij na ruski trg predstavljajo proizvodi z neelastičnim povpraševanjem (npr. zdravila), navajajo v septembrskem mesečnem poročilu Urada za makroekonomske analize in razvoj Ekonomsko ogledalo.
Manjši rating evropskih bank
07. 10. 1998 08.08
Agencija za dodeljevanje kreditnega ratinga Moody's Investors Service se je odločila za zmanjšanje kreditnega ratinga petim vodilnim evropskim bankam zaradi njihovega angažiranja v aktivnostih investicijskih skladov in na tržiščih držav, ki jih je zajela finančna kriza. To so britanska banka Barclay, nemški Deutsche in Dresdner bank, nizozemska ING ter Francoska Pariba.
Finančna kriza vzrok strahu svetovnih denarnih ustanov
06. 10. 1998 08.59
Predsednik newyorške Banke zveznih rezerv William McDonough je ocenil, da se svet sooča z najhujšo finančno krizo po koncu druge svetovne vojne, ki se lahko še poslabša, če ne bomo ničesar storili kolektivno.
Novi ukrepi IMF
05. 10. 1998 13.37
Mednarodni denarni sklad (IMF) je na rednem polletnem srečanju 24 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank, ki zastopajo 182 članic IMF, razpravljal o azijski recesiji in pretresih na trgih, ki ogrožajo svetovno rast, in organizacijo zadolžil, naj preuči možnosti za dodatno pomoč državam, ki jim je tamkajšnja kriza ''nepravično prizadela''.
Vladna kriza v Italiji: Prodi pred parlamentom
05. 10. 1998 12.15
Italijanski ministrski predsednik Romano Prodi naj bi zaradi vladne krize kmalu nastopil tudi pred parlamentom, je po današnjem pogovoru z italijanskim predsednikom Oscarjem Luigijem Scalfarom v Rimu napovedal Prodi sam.
Zunanji ministri EU danes o Kosovu, širitvi in notranjih reformah
05. 10. 1998 11.57
V Luxembourgu so se danes sestali zunanji ministri Evropske unije, ki bodo med drugim razpravljali o širitvi povezave, predvidoma predvsem o začetku pogajanj s šesterico naprednejših kandidatk, ki jih avstrijsko predsedstvo na ministrski ravni načrtuje začeti 10. novembra letos. Pričakovati gre sicer, da bo vodje diplomacij najbolj zaposlovala kosovska kriza.
Minister Frlec v torek na drugem zasedanju Evropske konference
03. 10. 1998 12.25
Slovenski zunanji minister Boris Frlec se bo v torek, 6. oktobra, v Luxembourgu udeležil drugega zasedanja Evropske konference, ki kot forum v točkah skupnega interesa povezuje članice Evropske unije in enajst pridruženih držav.
Rekordna japonska brezposelnost
03. 10. 1998 09.53
Gospodarska kriza na Japonskem se nadaljuje. Tako je stopnja brezposelnosti te države v avgustu dosegla rekordno vrednost. V primerjavi z mesecem prej se je število brezposelnih na Japonskem avgusta povišalo za 270.000 oseb, tako da je brez zaposlitve že 2,97 milijona ljudi.
Namen skupine G-7 je povrniti zaupanje v svetovni finančni sistem
02. 10. 1998 12.50
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank sedmih najbogatejših držav (skupina G-7) naj bi se na jutrišnjem sestanku pogovarjali predvsem o prizadevanjih za povrnitev zaupanja vlagateljev v svetovni finančni sistem, ki ga ogroža doslej najhujša kriza, katera bi lahko sprožila splošno gospodarsko recesijo.
Prodi svari komuniste pred morebitno vladno krizo
02. 10. 1998 10.47
Italijanski premier Romano Prodi je prvič javno spregovoril o morebitnem padcu njegove manjšinske vlade. Prodi je komuniste na italijanski televiziji sinoči posvaril, da Italiji grozi vladna kriza, če ga v primeru načrtovane razprave o proračunu ne bodo podprli. Tudi rimski časopisi danes ne izključujejo konec levosredinske vlade, ki je na oblasti od leta 1996.
Rexrodt: Azijska in ruska kriza ne bosta prizadeli Nemčije
25. 09. 1998 14.48
Nemška ekonomija ne bo bistveno čutila posledic azijske in ruske finančne krize, rast gospodarstva pa bo še naprej pozitivna, je napovedal nemški minister za gospodarstvo Günther Rexrodt.
Kovinotehna v prvi polovici leta poslovala z izgubo
25. 09. 1998 14.07
Mednarodno trgovsko podjetje Kovinotehna iz Celja je v prvi polovici leta ustvarila izgubo v višini dobrih 358 milijonov tolarjev, medtem ko so v enakem obdobju lani ustvarili 11,2 milijona tolarjev dobička. Glavni razlogi slabšega poslovanja so po besedah direktorja družbe Saše Geržina visoki izredni odhodki, ki so posledica velikih odpisov terjatev in prevelikega obsega vezanih obratnih sredstev, predvsem zalog.
Zaradi svetovne recesije brez zaposlitve že 10 milijonov ljudi
25. 09. 1998 08.09
Po podatkih mednarodne organizacije dela je zaradi svetovne finančne krize v tem letu brez zaposlitve po vsem svetu ostalo že 10 milijonov ljudi. Najhuje je delavce kriza prizadela v azijskih državah, predvsem Tajski, Indoneziji in Južni Koreji. Po svetu naj bi bilo trenutno brez zaposlitve 150 milijonov ljudi, nadaljnje tričetrt milijarde pa jih proti svoji volji delo opravlja le polovičen delovni čas. V Evropski uniji je brez zaposlitve več kot 18 milijonov oseb. V svetovnem merilu izjemo predstavljajo le Združene države Amerike, kjer so z 4,7-odstotno brezposelnostjo dosegli najmanjšo stopnjo brezposelnosti v zadnjih 25 letih.
Ruska centralna banka: do konca leta naj bi natisnili 40 do 50 milijard rubljev
24. 09. 1998 12.27
Spričo hude finančne krize se je ruska centralna banka zavzela za to, da bi do konca leta natisnili 40 do 50 milijard rubljev (5 do 6,25 milijard nemških mark) za kritje proračunskega primanjkljaja, je danes poročala agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na poročilo centralne banke na prvi uradni vladni seji pod vodstvom novega premiera Jevgenija Primakova.
Ruska centralna banka: do konca leta naj bi natisnili 40 do 50 milijard rubljev
24. 09. 1998 11.55
Spričo hude finančne krize se je ruska centralna banka zavzela za to, da bi do konca leta natisnili 40 do 50 milijard rubljev (5 do 6,25 milijard nemških mark) za kritje proračunskega primanjkljaja, je danes poročala agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na poročilo centralne banke na prvi uradni vladni seji pod vodstvom novega premiera Jevgenija Primakova.
Varnostni svet bo sprejel resolucijo o Kosovu
23. 09. 1998 08.54
Varnostni svet OZN je v torek zvečer dokončal osnutek resolucije o Kosovu, ki jo bo predvidoma sprejel v sredo popoldne po ameriškem času. Resolucija - v osnutku jo je pripravila skupina za stike - naj bi prvič doslej dopuščala možnost uporabe sile za rešitev kosovske krize.