krize
Prihodnje leto več kot 130 milijonov revnih v Indoneziji
28. 12. 1998 12.34
Zaradi hude gospodarske krize v Indoneziji bo leta 1999 v tej državi več kot 130 milijonov revnih. Kot danes poročajo časniki, izvedenci ocenjujejo, da bo število revnih do konca leta 1999 naraslo na 62 odstotkov celotnega prebivalstva, ki šteje 202 milijona.
Jelcin podpira Primakova
27. 12. 1998 09.59
Ruski predsednik Boris Jelcin je v sobotnem pogovoru za državno televizijo ORT, prvem po 28. avgustu, ocenil, da je premier Jevgenij Primakov trenutno najbolj učinkovit in najbolj primeren za vodenje države, pri tem pa ga podpirajo predsednik države, vlada, duma in regionalne oblasti. Predsednik Jelcin je dodal, da Rusija sedaj nima drugega premiera, zato Primakovu ne preostane, kot da državo popelje iz krize. Jelcin je še izrazil zadovoljstvo, da je Rusija kljub težkim razmeram ohranila politično stabilnost.
Milošević imenoval novega poveljnika vojnega letalstva in protiletalske obrambe
26. 12. 1998 09.51
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je za poveljnika vojnega letalstva in protiletalske obrambe imenoval generala Spasojeta Smiljanića, poroča Tanjug. General Smiljanić je nasledil generala Ljubišo Veličkovića, odstavljenega med Miloševićevo čistko v začetku novembra, ko so morali oditi tudi poveljnik poveljstva jugoslovanske vojske generalo Momčilo Perišić, vodja srbskih tajnih služb Jovica Stanišić in eden podpredsednikov Socialistične stranke Milorad Vučelić. Odstavitev generalov Perišića in Veličkovića je po besedah strokovnjakov za vojaška vprašanja povezana predvsem z razvojem krize na Kosovu in oktobrskimi sporazumi Miloševića z mednarodno skupnostjo. Predsednik Milošević je imenoval tudi novega poveljnika oboroženih sil v Prištini, in sicer generala Vladimirja Lazarevića.
Na Japonskem najvišja stopnja brezposelnosti po letu 1950
26. 12. 1998 09.23
Stopnja brezposelnosti se je na Japonskem novembra povzpela na rekordnih 4,6 odstotka, kar je predvsem posledica številnih stečajev in odpuščanj delavcev, za katera se podjetja odločajo zaradi hude gospodarske krize. Kot so sporočili z vladne agencije za upravljanje in koordinacijo, se je število zaposlenih oseb v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 480.000 na 64,81 milijona, število brezposelnih pa se je povzpelo na 2,91 milijona. Trend strmega naraščanja stopnje brezposelnosti se je novembra nadaljeval že deseti mesec, najhuje pa so prizadeta srednje velika podjetja, ki so v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta novembra zaposlovala za slab poldrugi odstotek manj delavcev. Novembra se je Japonska po številu brezposelnih izenačila z Združenimi državami, ki so ta mesec zabeležile 4,4-odstotno stopnjo brezposelnosti.
Privatizacija v Bolgariji ne dosega načrtov
25. 12. 1998 09.59
Bolgarska agencija za privatizacijo je priznala, da letošnji načrti za privatizacijo niso bili izpolnjeni. Kot pojasnjujejo analitiki, je do tega prišlo zaradi ekonomske krize v svetu, ki je pregnala velike investitorje s tega trga. Po zadnjih izračunih agencije letošnji prihodek od privatizacije ni dosegel načrtovanih 665 milijonov dolarjev, temveč se je ustavil na ravni 518 milijonov dolarjev.
CNN: visoka stopnja gledanosti zaradi napada na Irak in impeachmenta
23. 12. 1998 15.37
Ameriška kabelska mreža CNN je minuli teden spričo iraške krize in notranjepolitične krize v ZDA v zvezi s postopkom za odstavitev predsednika Billa Clintona zabeležila najvišjo stopnjo gledanosti v letošnjem letu.
Primakov: Rusija bo odplačala vse dolgove
23. 12. 1998 11.22
Ruski premier Jevgenij Primakov, ki se mudi na obisku v Kazahstanu, je danes zatrdil, da Rusija ''ne bo razglasila bankrota'', pač pa bo odplačala vse dolgove, tako notranje kot zunanje.
Ruski veleposlanik se vrača v Washington
23. 12. 1998 11.15
Ruski veleposlanik v Washingtonu Jurij Voroncov, ki so ga zaradi ameriško-britanskih napadov na Irak prejšnji petek začasno odpoklicali v Moskvo, je danes iz ruske prestolnice odpotoval nazaj v Washington.
Ruskim delavcem dolgujejo delodajalci štiri milijarde dolarjev
23. 12. 1998 09.13
Ruski delodajalci dolgujejo delavcem za neizplačane osebne dohodke kar štiri milijarde dolarjev. Poleg tega milijoni Rusov svoje plače in pokojnine prejemajo z večmesečno zamudo. Podjetja zaradi gospodarske krize niso sposobna poravnati svojih dolgov, zato se začarani krog nadaljuje. Kot so povedali predstavniki vlade, dolguje ruska vlada svojim uslužbencem 850 milijonov dolarjev na račun zapoznelih plač, upokojencem dolguje 1,4 milijarde dolarjev, otroških dodatkov, ki zamujajo, pa je za 1,1 milijardo dolarjev. Dolgovi zasebnih podjetij delavcem znašajo 3,2 milijarde dolarjev. Rusija naj bi zaradi krize letošnjo zimo od ZDA in Evrope prejela tudi pomoč v obliki živil.
Skandinavska letalska družba SAS se umika iz Hong Konga
22. 12. 1998 08.24
Skandinavska letalska družba SAS je prva mednarodna družba, ki je objavila, da so se dobički zaradi azijske krize in visokih operativnih stroškov na Kitajskem tako znižali, da bodo ukinili lete v Hong Kong. Ukinitev vseh štirih tedenskih letov v Hong Kong bo začela veljati marca. Stroški so se od julijskih tehničnih težav ob odprtju novega hongkonškega letališča zvišali za 20 odstotkov, pri čemer po besedah predstavnika SAS leti v Hong Kong zaradi majhnega števila potnikov niso profitni že dve leti. Zaradi umika iz Hong Konga bo SAS prihranil 11 milijonov dolarjev letno.
Azijska kriza udarila Singapur
22. 12. 1998 08.12
Novembra je ključni ekonomski pokazatelj uspešnosti singapurskega gospodarstva - izvoz domačih izdelkov ob neupoštevanju nafte - upadel kar za 6,5 odstotka v primerjavi z lanskim novembrom. Takšno znižanje izvoza je presenetilo celo analitike, pri čemer sta kar dve tretjini celotnega poslovanja v tem ranljivem gospodarstvu odvisni od trgovine. Pred začetkom padanja oktobra letos so napovedi kazale zelo dobro, oktobra pa je izvoz padel za 5,2 odstotka in novembrski izvoz ob neupoštevanju nafte znaša 4,56 milijarde dolarjev. Rast bruto domačega proizvoda bo letos znašala od pol do enega odstotka, vendar bi bilo lahko ob popolnem razmahu krize prihodnje leto še mnogo slabše.
Jelcinov komentar o zaustavitvi napadov
21. 12. 1998 11.25
Ruski predsednik Boris Jelcin je pohvalil prenehanje napadov ameriških in britanskih sil na vojaške cilje v Iraku. Izjavil je, da bi morala mednarodna skupnost oceniti te >>nesmiselne<< napade. Uporaba sile, ki je niso odobrili niti Združeni Narodi, naj bi samo otežila reševanje iraške krize. Jelcin je ocenil, da bi morala biti vloga Združenih Narodov pri reševanju krize večja, s tem pa bi se sankcije v končni fazi odpravile.
Posledice krize občutijo tudi pri Nissanu
19. 12. 1998 09.37
Drugi največji japonski izdelovalec avtomobilov Nissan Motor Co. je objavil načrte o zmanjšanju kapacitet domače proizvodnje za 15 odstotkov v prihodnjih petih letih in morebitnem zaprtju nekaterih tovarn. Kot so povedali predstavniki Nissana naj bi podjetje, zaradi zmanjšanja povpraševanja doma, do leta 2003 zmanjšalo kapacitete proizvodnje avtomobilov iz dveh milijonov vozil letno na 1,7 milijona. V prihodnjem letu naj bi se znižal tudi izvoz, in sicer za 13,6 odstotka. Padec izvoza pa naj bi ublažil rahel dvig proizvodnje v čezoceanskih državah, slednja naj bi iz 1,01 milijona vozil letno zrasla na 1,04 milijona.
Jordanija zaprla meje z Izraelom
18. 12. 1998 11.24
Jordanija je že v četrtek zaprla tri mejne prehode z Izraelom, je danes poročal izraelski dnevnik Haaretz.
Kofi Annan izrazil svojo žalost glede napada na Irak
18. 12. 1998 09.46
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je včeraj izrazil globoko obžalovanje, da so vsi napori njegove svetovne organizacije za vzdrževanje miru propadli. "To je žalosten dan za Zrdužene narode", je povedal Annan. "Moje misli so danes s prebivalci Iraka, s 370 delavci ZN, ki so še vedno v državi in z vsemi ljudmi, katerih življenja so ogrožena". Annan je še povdaril, da bodo ZN še vedno oskrbovali Irak s humanitarno pomočjo in da bodo nadaljevali z iskanjem mirne in diplomatske rešitve omenjene krize.
Po napadu na Irak padla cena nafte v Londonu
17. 12. 1998 13.55
Po napadu ameriških in britanskih oboroženih sil na Irak je dopoldne v Londonu padla cena surove nafte z 11,36 na 11,03 dolarje za sodček.
Začetek zasedanja obrambnih ministrov NATO v senci napadov na Irak
17. 12. 1998 10.55
Zasedanje obrambnih ministrov zveze NATO se danes v Bruslju začenja povsem v senci ameriško-britanskih napadov na Irak. Generalni sekretar zavezništva Javier Solana je v davišnjem tiskovnem sporočilu že ocenil, da je za težak položaj kriv sam iraški voditelj Sadam Husein.
Nikkei kljub iraški krizi malenkost navzgor
17. 12. 1998 09.13
Tečaji delnic na tokijski borzi so se danes v povprečju nekoliko zvišali. Vrednost indeksa Nikkei je porasla za 30,69 točke ali 0,22 odstotka na 14.126,99 točke.
Bruselj odobril šest programov pomoči za azijske države
16. 12. 1998 11.06
Evropska komisija je ta teden potrdila šest programov pomoči za azijske države v skupni vrednosti skorajda šest milijonov ekujev.
Azijska kriza je prizadela tudi Hong Kong
15. 12. 1998 08.32
Kot so ugotovili strokovnjaki ameriške trgovinske zbornice ob raziskavi, ki je zajela več kot 400 hongkonških podjetij, so bile razsežnosti azijske krize v dosedanjih ugotovitvah podcenjene. Rezultati raziskave kažejo, da 61 udeleženih podjetij pričakuje, da si bo Hong Kong opomogel šele leta 2000, 22 odstotkov jih je prepričanih, da se bo to zgodilo šele leta 2001, kar 45 odstotkov poslovnežev pa meni, da bo ekonomsko okolje prihodnje leto neugodno. Hkrati se je v raziskavi pokazalo, da bo večina podjetij zaradi prepolovljenih cen nepremičnin v primerjavi z lanskim letom zadržala svoje sedeže v Hong Kongu. Glede sosednje Kitajske pa se tujci pritožujejo nad pretirano birokratiziranostjo, pomanjkanjem zakonskega nadzora in podkupljivostjo, zaradi česar namerava investicije v to državo povečati le 78 odstotkov podjetij, v primerjavi z lanskimi 85-odstotki.
Helmut Kohl častni državljan EU
11. 12. 1998 15.05
Na vrhu Evropske unije na Dunaju so predsedniki vlad petnajsterice danes nekdanjemu nemškemu kanclerju Helmutu Kohlu slavnostno podelili častno državljanstvo EU za njegove zasluge pri združevanju Evrope.
Kako poslovati z Rusijo?
10. 12. 1998 16.02
Na posvetovanju Kako poslovati z Rusijo, ki ga je danes v Mariboru pripravila Gospodarska zbornica Slovenije, je trgovinski predstavnik Ruske federacije v Sloveniji Vječeslav Dmitrijev povedal, da je lani skupni obseg menjave med Slovenijo in Rusijo znašal 577 milijonov dolarjev, letos pa bo zaradi gospodarske finančne krize v Rusiji za približno 10 odstotkov manjši. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Slovenija v Rusijo izvozila za 210 milijonov dolarjev proizvodov, uvozila pa za 141 milijonov dolarjev. Takšen obseg menjave omogoča tudi sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med državama, ki je bil podpisan leta 1993. Obe vladi pa pripravljata tudi sporazum o vzajemnem spodbujanju in zaščiti investicij, ki bo zavaroval sovlaganja v gospodarstvu.
Hill ponovno na Kosovu
09. 12. 1998 15.28
Danes je na Kosovo prispela skupina mednarodnih posrednikov, med katerimi sta tudi posebni odposlanec ZDA Christopher Hill ter predsstavnik Evropske unije Wolfgang Petritsch. Hill se bo še danes sestal s predstavniki obeh sprtih strani.
Združeni narodi zaskrbljeni zaradi vpliva novega tisočletja na računalnike
09. 12. 1998 08.41
Tudi OZN deli zaskrbljenost sveta ob težavah, ki se pričakujejo pri delovanju računalnikov ob prehodu v novo tisočletje. Generalna skupščina o tem problemu na predlog Pakistana sprejema resolucijo, 11. decembra pa se bodo v New Yorku zbrali voditelji nacionalnih programov, ki se ukvarjajo z učinkom leta 2000 na računalnike.
Pri Ferrariju pričakujejo manjšo prodajo
04. 12. 1998 08.26
Po rekordnem prodajnem letu pričakujejo pri italijanskem proizvajalcu športnih avtomobilov Ferrariju manjšo prodajo in dohodek v naslednjih dveh letih. Ferrari letos načrtuje prodati 470 avtomobilov v Veliko Britanijo in 650 v Nemčijo in s tem tudi večji dobiček, vendar je po mnenju direktorja Ferrarija Luca di Montezemole pričakovati v letih 1999 in 2000 padec prodaje zaradi pričakovane svetovne gospodarske krize.
Ruske banke imajo za tretjino manj kapitala
04. 12. 1998 08.24
Predsednik ruske centralne banke je izjavil, da je v treh mesecih finančne krize v Rusiji kapital ruskih bank za tretjino manjši kot pred začetkom krize. Od 17. avgusta naj bi se aktiva ruskih bank zmanjšala za 22,3 milijard rubljev, bančne transakcije so zamrznjene, število hranilnih vlog pa se je zmanjšalo za četrtino.
Zaradi azijske krize bo Boeing odpustil dodatnih 20.000 delavcev
03. 12. 1998 16.13
Predstavniki podjetja Boeing so sporočili, da bo podjetje v naslednjih dveh letih zaradi azijske krize odpustilo dodatnih 20.000 delavcev, tako da bo skupno število odpuščenih iz podjetja znašalo 48.000 oz. približno 20 odstotkov vseh zaposlenih v podjetju (238.000). Boeing trenutno naredi 51 letal mesečno, za prihodnje leto pa v podjetju pričakujejo padec proizvodnje na 47 letal, v letu 2000 pa na 38,5 letal.
Renominacija bolgarskega leva
03. 12. 1998 08.27
Bolgarski finančni minister Muravej Radev je sporočil, da bo Bolgarija julija leta 1999 renominirala nacionalno valuto. Bolgarski lev bo tako izgubil tri ničle, ki so ''nastale'' zaradi inflacije oz. gospodarske krize v letih 1996 in 1997. Brisanje treh ničel bo tako vrednost leva izenačilo z nemško marko, na katero bo novi lev vezan. V letu 1997 je letna inflacija znašala 579 odstotkov, leta 1996 pa 311 odstotkov, medtem ko je kumulativna inflacija v prvih desetih mesecih letošnjega leta znašala 2,6 odstotka. Bankovci in kovanci, ki so v obtoku, bodo ostali v uporabi do konca leta 1999, vendar bo njihova vrednost od julija 1999 1000-krat manjša od nominalne. Na bolgarskem finančnem ministrstvu ocenjujejo, da jih bo načrtovana renominacija leva stala med 10 (5,89 milijona dolarjev) in 20 milijardami levov.
Črna gora pozdravila podporo ZDA Miloševićevim nasprotnikom
02. 12. 1998 15.24
Črna gora je danes pozdravila odločitev Združenih držav Amerike o podpori črnogorski vladi in srbski demokratični opoziciji proti jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću.
IMF Rusiji ne bo namenil novih posojil
02. 12. 1998 15.13
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus, ki se mudi na obisku v Moskvi, ruskemu premieru Jevgeniju Primakovu ni obljubil nobene finančne pomoči.