kronika
Resnica o Karadžiću
17. 10. 2005 07.25
V Srbski so priredili promocijo nove knjige najbolj iskanega haaškega obtoženca.
Malček povozil družino
27. 09. 2005 09.16
18-mesečni otrok je v neki poljski vasi vžgal avtomobil in zbil tri družinske člane.
Pet let živel z mrtvecem
21. 09. 2005 13.16
Da bi prejemal mesečno pokojnino 700 evrov, je 60-letnik prikrival smrt matere.
Izšla kronika Janeza Pavla II.
17. 09. 2005 00.00
Vatikan je objavil kroniko o zadnjih dneh življenja papeža Janeza Pavla II., s katero želi povedati resnico o njegovi bolezni.
Karadžić o svojem življenju
18. 10. 2004 00.00
Obtoženec haaškega sodišča za vojne zločine je napisal avtobiografski roman, <em>Prečudovita nočna kronika</em>.
Ruplov Prevzem zgodbe o uspehu
15. 09. 2004 00.00
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je predstavil svojo novo knjigo o "spopadanju s predmoderno politiko".
Tolarske bankovce tiskala kar doma
06. 09. 2004 00.00
Znanca sta s pomočjo multifunkcijske naprave brez dovoljenja tiskala bankovce v vrednosti 10.000 tolarjev.
Spet smrtne žrtve na slovenskih cestah
02. 08. 2004 00.00
Po črnem koncu tedna se morija na slovenskih cestah nadaljuje. V ponedeljek so v prometnih nesrečah umrli še štirje ljudje.
Traktorist v prepad, pešec pred avto
10. 06. 2004 00.00
V prometni nesreči na cesti Stari trg - Makole umrl traktorist, v Mariboru pa je voznik do smrti zbil pešca.
Smrt dekleta in 55-letne domačinke
22. 03. 2004 00.00
V kletnem boksu žalskega stanovanja smrt 15-letnice, v občini Vransko našli truplo pogrešane krajanke iz Jeronime.
Črna kronika z manj informacijami?
26. 01. 2004 00.00
Čeprav je t.i. črna kronika med najbolj gledanimi in branimi rubrikami v slovenskih medijih, bo po novem do javnosti manj tovrstnih informacij. Le izjemoma boste na primer izvedeli za denimo kazensko ovadenega ministra. Slovenska policija je namreč na pobudo inšpektorja za varstvo osebnih podatkov samovoljno omejila obseg uradnih informacij.
Hitler utonil v perujski reki
21. 06. 2003 00.00
Adolf Hitler je utonil v pritoku Amazonke v Peruju, je v rubriki črna kronika poročal ugleden perujski časnik Peru 21. A ta novica ne bo ponovno sprožila ugibanj o smrti voditelja Tretjega rajha, ki že od konca druge svetovne vojne buri duhove zgodovinarjev, saj gre za štiriletnega soimenjaka nemškega diktatorja.
Policisti zasegli 136 ecstasyjev
07. 03. 2003 00.00
Kriminalisti so pri preiskavi stanovanja v Ljubljani, ki ga ima v najemu 22-letnik, zasegli 136 tabletk ecstasyja in približno 200 g prepovedane droge konoplje.
Družinska tragedija na Jesenicah
04. 01. 2003 00.00
V naselju Hrušica pri Jesenicah je sinoči prišlo do družinske tragedije, v kateri sta se sprla 44-letni oče in 20-letni sin. Med fizičnim obračunavanjem je oče izgubil življenje.
Ceste terjale več smrtnih žrtev
21. 06. 2002 00.00
V zadnjih 24 urah se je v Sloveniji zgodilo več prometnih nesreč s smrtnim izidom. V najhujši, na glavni cesti Ljubljana-Kočevje, med naseljema Male in Velike Lašče, so umrle tri osebe.
Tolar star 10 let
08. 10. 2001 00.00
Na osrednji slovesnosti ob deseti obletnici uvedbe tolarja je predsednik Milan Kučan poudaril, da je bilo ustvarjanje slovenskega denarnega sistema najpomembnejša makroekonomska operacija Slovenije, saj brez denarne samostojnosti ni resnične samostojnosti države.
10 let slovenskega tolarja
08. 10. 2001 00.00
Visoki domači politični predstavniki so se zbrali na osrednji slovesnosti ob 10. obletnici uvedbe novega plačilnega sredstva v Sloveniji – tolarja.
SMG v Latinski Ameriki
20. 06. 2001 00.00
Slovensko mladinsko gledališče spet gostuje v Latinski Ameriki. Na čilskem festivalu Temporales Teatrales in v Asuncionu bo ekipa SMG tako odigrala kar lepo število ponovitev predstave Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? v režiji Matjaža Pograjca. Avtorji besedila so nastopajoči, ki so se prav za to priložnost požrtvovalno naučili svojih vlog v španščini, da bi se tako čim bolj približali tamkajšnjemu občinstvu. V Puerto Monttu so že odigrali prvo v nizu predstav, do 27. junija, ko se bo skupina preselila v Paragvaj, pa bo sledilo še pet ponovitev v različnih čilskih mestih. Proti koncu meseca se bo skupina Slovenskega mladinskega gledališča preselila v letošnjo kulturno prestolnico Ibroamerike - paragvajski Asuncion, kjer bodo 29. in 30. junija odigrali še dve ponovitvi predstave.
Umrla Majda Potokar
25. 04. 2001 00.00
Po dolgi bolezni je v Ljubljani umrla velika slovenska gledališka in filmska igralka Majda Potokar. Nosilka Borštnikovega prstana 1985, štiri desetletja članica ljubljanske Drame, se je vtisnila v trajen spomin številnih generacij s svojimi raznovrstnimi odrskimi liki, kot so bili Micka v Kranjskih komedijantih, Elektra v Orestijadi, Kordelija v Kralju Learu, Gertruda v Hamletu, Rachel v Živite kot svinje, Ana v Dnevniku Ane Frank, Izabela v Milo za drago, Tereza v Talcu, Margareta v Kralj umira in vrsta drugih. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo pa je izpričala tudi na filmu - od prvega celovečernega slovenskega filma Na svoji zemlji leta 1948, prek Samorastnikov, filmov Ne joči, Peter, Rdeče klasje, To so gadi, Ko zorijo jagode, Trije prispevki k slovenski blaznosti do Umetnega raja in Triangla. Filmskim vlogam so se priključile neštete nepozabne kreacije Potokarjeve v radijskih in televizijskih igrah.
Prenovljeni spletni strani MNZ in policije
17. 04. 2001 00.00
Podatke o ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in policiji je mogoče odslej najti na prenovljenih spletnih straneh www.mnz.si in www.policija.si. Kot poudarjajo v MNZ, je najpomembnejša novost na spletni strani policije, poimenovali pa so jo "kronika".
Nagrajeni Majski oblaki
29. 11. 2000 00.00
Letošnji dobitnik nagrade kritikov Evropske filmske akademije je turški film Mayis sikintisi (Majski oblaki) režiserja Nurija Bilgeja Ceylana. Nagrado mu bodo izročili v soboto na slovesni podelitvi evropskih filmskih nagrad v Parizu.
Unikata po 450 letih v Sloveniji
24. 11. 2000 00.00
Ob 450-letnici od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja, je slovenski predsednik Milan Kučan v Cankarjevem domu odprl razstavo Prve slovenske knjige, kjer so razstavljeni vsi slovenski tiski iz 16. stoletja, prvič po 450 letih pa sta v Sloveniji na ogled unikata prvih dveh Trubarjevih del. V otvoritvenem govoru je izrazil hvaležnost začetnikom slovenske besede, Trubarju, Bohoriču in Dalmatinu. Ti so po njegovih besedah ustvarili prihodnost, ki nam je kasneje dala Prešerna, Kosovela, Gradnika in druge.
9. številka Kranjskega zbornika
23. 11. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva velikana slovenske poezije Franceta Prešerna in kranjskem občinskem prazniku, so danes v Prešernovem mestu Kranju predstavili že deveto številko Kranjskega zbornika z okroglo letnico 2000. Dvesto letnica Prešernovega rojstva je za Slovence pomemben jubilej in prav v tem zborniku so njegovi snovalci velikemu pesniku dali poseben poudarek. Prešeren je svoja zadnja leta preživel v Kranju, kjer je tudi pokopan, po njem pa je v gorenjskem središču poimenovanih tudi več kulturnih institucij. O Prešernovem geniju in pesnikovi sodobni aktualizaciji govori zapis akademika Borisa Paternuja Prešeren danes, v katerem razmišlja o Prešernovi poeziji in njenem notranjem spajanju osebnega, nacionalnega in univerzalnega, s tem pa tudi njegovega obstajanja v novem, drugačnem svetu kultur.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Slovenski umetniki 35 let v Grožnjanu
13. 08. 2000 00.00
V Grožnjanu bodo v petek, 18. avgusta, odprli razstavo Slovenski umetniki 35 let v Grožnjanu. Z razstavo slovenskih likovnih umetnikov želijo Grožnjanci, domačini, umetniki in kulturniki, zaznamovati pionirsko navzočnost v novodobnem Grožnjanu - mestu umetnikov. Ob razstavi v Umetniški galeriji bo izšla tudi publikacija Grožnjanska kronika, Slovenci v mestu umetnikov 1965-1995. Razstava bo odprta do 31. avgusta.
Nagrada za Walterja Kempowskega
10. 08. 2000 00.00
Nemški pisatelj Walter Kempowski (Nemška kronika) bo prejel letošnjo knjižno nagrado Heimita von Dodererja. Nagrado v vrednosti 30.000 mark bodo podelili 2. septembra v Muzeju za uporabno umetnost v Kölnu. Ustanovili so jo ob 100. obletnici rojstva dunajskega pisatelja Heimita von Dodererja, vsako leto pa jo podelijo za izredno literarno delo z nemškogovorečega območja, ki ga odlikuje izreden občutek za jezik in originalnost v tradiciji pisatelja Von Dodererja.
Predstavitev slovenskega prevoda knjige Murva Fabianijevih
09. 03. 1999 16.45
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu so sinoči predstavili slovenski prevod knjige Renata Ferrarija Murva Fabianijevih s podnaslovom Stoletje miru na Krasu, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika v Trstu.
Prebivalci ljubljanske kotline bogatejši za Našo kroniko
04. 03. 1999 15.29
Pod okriljem časopisne družbe Dnevnik d.d. je danes izšla prva številka regijskega časopisa Naša kronika, v katerem bodo zabeleženi pomembnejši dogodki kot tudi aktualna problematika, ki pesti prebivalce ljubljanske kotline.
Desetletje na prepihu - Moravčeva kronika prvega desetletja MGL
14. 01. 1999 15.40
Akademik Dušan Moravec, literarni zgodovinar in prvi dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), je na pobudo Slovenskega gledališkega muzeja pristal na objavo svojih zapiskov o prvem desetletju delovanja in dela ljubljanskega mestnega gledališča (1951-1961). Iz zapiskov Moravca - izšli so kot dvojna številka Dokumentov Slovenskega gledališkega muzeja (SGM) - je tudi razbrati, da tisti časi ''niso bili kaj bolj naklonjeni gledališču'', da se je ''nacionalni Drami konkurenčno gledališče moralo v začetku boriti za preživetje'', pa tudi, da je gledališka umetnost takratno zapovedano enotnost znala razbijati, ne da bi obenem ogrožala temeljev družbe, sta ob predstavitvi med drugim menila avtor Moravec ter direktor SGM Ivo Svetina.
Gabriel Garcia Marquez kupuje kolumbijski časopis Cambio
27. 11. 1998 11.28
Pisatelj magičnega realizma iz Kolumbije Gabriel Garcia Marquez naj bi postal glavni urednik in eden od lastnikov kolumbijskega časopisa Cambio.