kronika
9. številka Kranjskega zbornika
23. 11. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva velikana slovenske poezije Franceta Prešerna in kranjskem občinskem prazniku, so danes v Prešernovem mestu Kranju predstavili že deveto številko Kranjskega zbornika z okroglo letnico 2000. Dvesto letnica Prešernovega rojstva je za Slovence pomemben jubilej in prav v tem zborniku so njegovi snovalci velikemu pesniku dali poseben poudarek. Prešeren je svoja zadnja leta preživel v Kranju, kjer je tudi pokopan, po njem pa je v gorenjskem središču poimenovanih tudi več kulturnih institucij. O Prešernovem geniju in pesnikovi sodobni aktualizaciji govori zapis akademika Borisa Paternuja Prešeren danes, v katerem razmišlja o Prešernovi poeziji in njenem notranjem spajanju osebnega, nacionalnega in univerzalnega, s tem pa tudi njegovega obstajanja v novem, drugačnem svetu kultur.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Slovenski umetniki 35 let v Grožnjanu
13. 08. 2000 00.00
V Grožnjanu bodo v petek, 18. avgusta, odprli razstavo Slovenski umetniki 35 let v Grožnjanu. Z razstavo slovenskih likovnih umetnikov želijo Grožnjanci, domačini, umetniki in kulturniki, zaznamovati pionirsko navzočnost v novodobnem Grožnjanu - mestu umetnikov. Ob razstavi v Umetniški galeriji bo izšla tudi publikacija Grožnjanska kronika, Slovenci v mestu umetnikov 1965-1995. Razstava bo odprta do 31. avgusta.
Nagrada za Walterja Kempowskega
10. 08. 2000 00.00
Nemški pisatelj Walter Kempowski (Nemška kronika) bo prejel letošnjo knjižno nagrado Heimita von Dodererja. Nagrado v vrednosti 30.000 mark bodo podelili 2. septembra v Muzeju za uporabno umetnost v Kölnu. Ustanovili so jo ob 100. obletnici rojstva dunajskega pisatelja Heimita von Dodererja, vsako leto pa jo podelijo za izredno literarno delo z nemškogovorečega območja, ki ga odlikuje izreden občutek za jezik in originalnost v tradiciji pisatelja Von Dodererja.
Predstavitev slovenskega prevoda knjige Murva Fabianijevih
09. 03. 1999 16.45
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu so sinoči predstavili slovenski prevod knjige Renata Ferrarija Murva Fabianijevih s podnaslovom Stoletje miru na Krasu, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika v Trstu.
Prebivalci ljubljanske kotline bogatejši za Našo kroniko
04. 03. 1999 15.29
Pod okriljem časopisne družbe Dnevnik d.d. je danes izšla prva številka regijskega časopisa Naša kronika, v katerem bodo zabeleženi pomembnejši dogodki kot tudi aktualna problematika, ki pesti prebivalce ljubljanske kotline.
Desetletje na prepihu - Moravčeva kronika prvega desetletja MGL
14. 01. 1999 15.40
Akademik Dušan Moravec, literarni zgodovinar in prvi dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), je na pobudo Slovenskega gledališkega muzeja pristal na objavo svojih zapiskov o prvem desetletju delovanja in dela ljubljanskega mestnega gledališča (1951-1961). Iz zapiskov Moravca - izšli so kot dvojna številka Dokumentov Slovenskega gledališkega muzeja (SGM) - je tudi razbrati, da tisti časi ''niso bili kaj bolj naklonjeni gledališču'', da se je ''nacionalni Drami konkurenčno gledališče moralo v začetku boriti za preživetje'', pa tudi, da je gledališka umetnost takratno zapovedano enotnost znala razbijati, ne da bi obenem ogrožala temeljev družbe, sta ob predstavitvi med drugim menila avtor Moravec ter direktor SGM Ivo Svetina.
Gabriel Garcia Marquez kupuje kolumbijski časopis Cambio
27. 11. 1998 11.28
Pisatelj magičnega realizma iz Kolumbije Gabriel Garcia Marquez naj bi postal glavni urednik in eden od lastnikov kolumbijskega časopisa Cambio.
Kronika krščanstva - najbogatejši prikaz njegove 2000-letne zgodovine
05. 10. 1998 14.35
Založba Mladinska knjiga je v sodelovanju z nemško založbo Bertelsmann na 450 straneh in v nakladi 3762 izvodov izdala Kroniko krščanstva, najbogatejši prikaz 2000-letne zgodovine te vere, od Kristusovega rojstva do sedanjosti. Prevodu besedil originalne nemške izdaje je dodan prikaz zgodovine krščanstva na slovenskih tleh ter družbeni in umetniški dosežki. O četrti izdaji v seriji kronik - človeštva, olimpijskih iger in XX. stoletja - pri Mladinski knjigi so na današnji novinarski konferenci spregovorili urednica Irena Trenc Frelih, prevajalec Dušan Voglar in pisec dveh besedil za slovensko izdajo Igor Grdina.
Pesniška zbirka Vaneka Šiftarja Pobiram orumenele liste
06. 07. 1998 13.01
V Radencih bo v torek, 7. julija, ob 13. uri slovesna predstavitev pesniške zbirke Pobiram orumenele liste zaslužnega profesorja mariborske univerze Vaneka Šiftarja.
D-Day: Dan za dokumentarec v kinoteki
07. 05. 1998 08.37
V Slovenski Kinoteki bo 14. maja prvi večer iz cikla prireditev z naslovom D-Day: Dan za dokumentarec, ki bodo od maja do decembra v kinoteki potekali enkrat mesečno.