kulturna
Odprli italijanski Inštitut za kulturo
10. 01. 2001 00.00
Na Kongresnem trgu 13 je danes odprl vrata italijanski Inštitut za kulturo. Članom inštituta je na voljo knjižnica, čitalnica, video projekcije filmov v italijanskem ali angleškem jeziku ter internet vsak delavnik od 9.30 do 16.30. Načrtujejo tudi koncerte, razstave in predavanja, ki bodo Slovencem še bolj približala bogato italijansko kulturo. Začeli so tudi z vpisi v 60-urne tečaje italijanskega jezika, ki bodo potekala v spomladanskem semestru (od 12. februarja do 7. junija).
Zadnja kino prestava v dvorani Union
03. 01. 2001 00.00
V torek je bila ljubljanska Kinodvorana Union še zadnjič nabito polna s kina željnimi obiskovalci. Že danes pa so pričeli s spreminjanjem njene podobe in namembnosti. Kompleks prehaja v roke Grand hotela Union, kinodvorana pa se bo vrnila v svojo prvotno, seveda prenovljeno, podobo. V njej bodo odslej konceri, banketi, konference, gala plesi in prireditve.
Bolšoj teater bodo zaprli
30. 12. 2000 00.00
Moskovski Bolšoj teater, eno najslavnejših gledališč na svetu, bodo sredi leta 2002 zaprli zaradi obnovitvenih del, znova pa ga bodo odprli leta 2005, je za moskovski radio Echo povedal ruski minister za kulturo Mihail Švidko.
Poročilo obtičalo v Rimu?
12. 12. 2000 00.00
Zgodovinar dr. Jože Pirjevec je ob predstavitvi knjige Zgodovina Slovencev v Italiji 1866 - 2000, ki je izšla v zbirki Korenine založbe Nova revija, napisal pa jo je skupaj z zgodovinarko, prav tako izredno poznavalko slovensko-italijanskih odnosov dr. Milico Kacin Wohinz, danes v Ljubljani opozoril na negotovo usodo Poročila o slovensko-italijanskih odnosih od leta 1880 do 1956. Zadnjo in dokončno verzijo trideset strani obsegajočega dokumenta sta 25. julija letos v Kopru podpisala sopredsednika slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, Milica Kacin Wohinz in Girgio Conetti. Po navedbah akademika Pirjevca je dokument, ki ga je omenjena komisija pripravljala vse od novembra leta 1993, "obtičal" nekje na italijanskem zunanjem ministrstvu. Zavzel se je, da bi slovenska stran, konkretno slovensko zunanje ministrstvo, vztrajala pri njegovi javni objavi.
Pri založbi Rokus vabijo na čaj
11. 12. 2000 00.00
V zbirki Svet pije je pri Založbi Rokus izšla monografija z zgovornim naslovom Čaj avtorice Vlaste Mlakar. Pred tem so v omenjeni zbirki že izšle: Vinski brevir, Šampanjec, Kava, Mleko, za prihodnje leto pa načrtujejo še monografijo o viskiju in o vodi ter še o nekaterih bolj eksotičnih pijačah, je na predstavitvi povedal direktor založbe Rokus Rok Kvaternik. Knjigo je tako kot ostale, razen Kave in Mleka, oblikoval Matjaž Vipotnik.
Krka podarila dve Jakčevi olji
23. 11. 2000 00.00
Ob zaključku sezone je Galerija Božidar Jakac pripravila novinarsko konferenco. Na njej so predstavniki novomeške Krke osrednji kostanjeviški kulturni ustanovi podarili tudi dvoje ključnih del Božidarja Jakca. Veliki olji Kurent in Poslušalka sodita v zgodnejše obdobje uglednega slovenskega grafika, saj sta nastali leta 1921. Okrog milijonov tolarjev vredni umetnini so obnovili v Restavracijskem ateljeju Narodne galerije v Ljubljani in se bosta pridružili številnim delom, ki jih je Jakac podaril rojstnemu mestu svoje matere. Kostanjeviška kulturna ustanova je sicer za svoje stalne razstave letos s pomočjo donatorjev pridobila še nekaj likovnih del, prevzeli pa so tudi grafične plošče Božidarja Jakca.
9. številka Kranjskega zbornika
23. 11. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva velikana slovenske poezije Franceta Prešerna in kranjskem občinskem prazniku, so danes v Prešernovem mestu Kranju predstavili že deveto številko Kranjskega zbornika z okroglo letnico 2000. Dvesto letnica Prešernovega rojstva je za Slovence pomemben jubilej in prav v tem zborniku so njegovi snovalci velikemu pesniku dali poseben poudarek. Prešeren je svoja zadnja leta preživel v Kranju, kjer je tudi pokopan, po njem pa je v gorenjskem središču poimenovanih tudi več kulturnih institucij. O Prešernovem geniju in pesnikovi sodobni aktualizaciji govori zapis akademika Borisa Paternuja Prešeren danes, v katerem razmišlja o Prešernovi poeziji in njenem notranjem spajanju osebnega, nacionalnega in univerzalnega, s tem pa tudi njegovega obstajanja v novem, drugačnem svetu kultur.
Predstavitev slovenskega turizma
01. 11. 2000 00.00
Delegacija ministrstva za malo gospodarstvo in turizem bo od 4. do 10. novembra pod vodstvom ministra Janka Razgorška na uradnem obisku v Jordaniji. V delegaciji bodo poleg ministra in predstavnikov ministrstva za malo gospodarstvo in turizem tudi predstavniki Slovenske turistične organizacije (STO) in slovenskega turističnega gospodarstva, so sporočili iz ministrstva za malo gospodarstvo in turizem.
Svetovni dan turizma
28. 09. 2000 00.00
Ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembru, je bila osrednja prireditev v Sloveniji strokovni posvet na temo Slovenski turizem in naravna in kulturna dediščina. Pripravili so ga ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, Turistična zveza Slovenije (TZS), Urad slovenske nacionalne komisije za Unesco in javni zavod Škocjanske jame. Na strokovnem posvetu so udeleženci predstavili mnogo projektov, katerih namen je vključiti naravno in kulturno dediščino v slovensko turistično ponudbo. Slovenija ima bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo je potrebno še bolj vključiti v turistično ponudbo, je nocoj na novinarski konferenci pred slavnostnim sprejemom v ljubljanski Vili Podrožnik ob svetovnem dnevu turizma povedal minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. Ob tej priložnosti je minister Razgoršek ponovil pobudo za ustanovitev nepremičninskega sklada za upravljanje s turističnimi objekti. Sklad bi sofinanciral turistične objekte, ki so pomembni za razvoj določene regije in so v državni lasti in propadajo ali pa jih lastniki ne morejo obnavljati. O bogati naravni in kulturni dediščini v Sloveniji je spregovorila tudi generalna direktorica Slovenske turistične organizacija (STO) Barbara Gunčar in dodala, da bo strokovna komisija pri STO izbrala pet do šest projektov, ki jih bo STO podprla pri razvoju in vključevanju v turistično ponudbo. Na nocojšnji novinarski konferenci so med drugim predstavili tudi nekaj podatkov o letošnji turistični sezoni, ki jih je zbral Statistični urad Republike Slovenije. Turistični obisk je bil letošnje leto do konca avgusta dober ne le v primerjavi z letom 1999, temveč tudi z letom 1998. Poleg tega je bil letošnji avgust v tujskem turizmu najboljši od osamosvojitve Slovenije. Svetovni dan turizma je septembra leta 1979 razglasila generalna skupščina Svetovne turistične organizacije zato, ker je 27. septembra leta 1970 generalna skupščina sprejela svoj statut.
Bliža se svetovni dan turizma
25. 09. 2000 00.00
Letošnji svetovni dan turizma, 27. september, je posvečen temi Tehnologija in narava - izziva za turizem ob zori 21. stoletja. Slovenija je vpeta v svetovni turizem, zato tudi obeležuje svetovni dan turizma, je na novinarski konferenci povedal predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS) Marjan Rožič.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Po 50-letni ločitvi 200 ljudi iz obeh Korej obiskalo sorodnike
16. 08. 2000 00.00
Po več desetletni ločitvi se je 200 ljudi iz obeh Korej danes znova srečalo s svojimi sorodniki in družinami. V južnokorejsko prestolnico Seul je z letalom najprej prispelo 100 Severnokorejcev, potem pa je z istim letalom v Pjongjang poletela še južnokorejska delegacija. Dogovor o izmenjavi sta v luči normalizacije odnosov med državama dosegla voditelja Korej na junijskem srečanju v Pjongjangu. Polet iz Pjongjanga do Seula traja manj kot uro, vendar so prvi potniki na to potovanje čakali kar 50 let. Tako je nek Severnokorejec po dolgih letih ponovno srečal svojega očeta. 200 srečnih izbrancev iz obeh držav, ki so jih za zgodovinsko izmenjavo posebej izbrali, še ni smelo obiskati sorodnikov na njihovih domovih. Kljub temu je bilo dolgo pričakovano snidenje polno čustev in vzhičenosti. V 50 let trajajoči hladni vojni med Korejama so bili vsakršni kontakti med prebivalci obeh držav prepovedani. Tako so mnoge družine ostale na dveh različnih bregovih. Po nekaterih podatkih na snidenje s svojimi sorodniki samo v Južni Koreji čaka več kot 7 milijonov ljudi.
Razstava risb Sonce miru 2000
04. 08. 2000 12.18
V galeriji goriškega kulturnega doma bodo v okviru akcije Sonce miru 2000 ves avgust na ogled risbe mladih goriških likovnikov, ki so pod okriljem slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice ustvarjali na ex-temporu z istim naslovom. Akcijo je sprožila kulturna zadruga Maja leta 1995 ob 50-letnici eksplozije prve atomske bombe. Tudi letošnja manifestacija želi ohraniti spomin na 6. in 9. avgust, ko sta pred 55 leti nad japonskima mestoma Hirošima in Nagasaki ''zacveteli'' atomski bombi. Pobuda zadruge Maja obenem sodi v okvir mirovnih in solidarnostnih akcij, ki skozi vse leto potekajo v goriškem kulturnem domu.
Preoblikovana vlada v Makedoniji
27. 07. 2000 10.30
Tiskovni predstavnik makedonskega premiera je včeraj sporočil sestavo nove, preoblikovane makedonske vlade v skladu z novim zakonom o javni upravi, ki ga je parlament sprejel 19. julija in ki določa, da se število ministrov z dosedanjih 21 zmanjša na 14. Novo vlado mora danes potrditi še parlament.
Judovski poletni festival v Budimpešti
13. 07. 2000 12.54
Turistično-kulturna zveza judovske skupnosti v Budimpešti bo priredila že tretji poletni festival, ki bo potekal od 27. avgusta do 3. septembra v madžarski prestolnici in podeželskih krajih Szeged, Debrecen, Pecs, Nagykanizsa in Veszprem. Opero Kraljica Shebe avstrijskega skladatelja Karolyja Goldmarka, rojenega na Madžarskem, bodo izvedli v glavni madžarski sinagogi. Festival bo gostil gledališča iz Izraela, Nizozemske ter Avstrije.
Dopolnjeni zbirki pričevanj koroških Slovencev
10. 07. 2000 16.58
Z osmo izdano knjigo v seriji ''Tako smo živeli'' se obsežno delo dr. Marije Makarovič in njenih sodelavcev s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik preveša v zaključni del. Pred izidom je deveta knjiga pričevanj, v pripravi pa geslovnik, ki bo olajšal rabo knjig za znanstveno-raziskovalne namene. Koroški noši in oblačilni kulturi kmečkega in delavsko-kmečkega prebivalstva pa je posvečena tretja knjiga iste avtorice, v kateri po predstavitvi noše pri Zilji in v Rožu podrobneje predstavlja tisto v Podjuni. Knjigama, ki sta ju izdala Krščanska kulturna zveza in omenjeni inštitut pri Mohorjevi družbi Celovec-Dunaj-Ljubljana, se pridružuje še novo glasilo inštituta z imenom Koroški etnološki zapisi. Medtem ko so knjige o koroški noši že pred časom spodbudile pripravo vrste tematskih razstav, pa pričevanja oz. življenjske zgodbe, ki se jih je v osmih knjigah nabralo že 98, od nedavnega dokumentirajo tudi s pomočjo videa. Končana sta dva filma, v delu pa jih je kar 25. Poslovodja KKZ Nužej Tolmajer je poudaril dragoceno podporo ministrstva za kulturo in urada za Slovence v zamejstvu in zdomstvu pri knjigi o podjunski noši.
Parlamentarci danes pri koroških Slovencih
04. 07. 2000 11.29
Delegacija komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pod vodstvom predsednika Marijana Schiffrerja se bo danes v Pliberku srečala s predstavniki društva Kulturni dom Pliberk ter se podrobno seznanila s potekom gradnje doma in financiranjem. V delegaciji so podpredsednik Davorin Terčon ter člani Ivo Hvalica, Samo Bevk in Maria Pozsonec, je sporočil oddelek DZ za informiranje.
Začetek 7. Primorskega poletnega festivala
01. 07. 2000 17.47
S slavnostnim odprtjem drevi ob 21.30 se bo na koprskem Titovem trgu začel 7. Primorski poletni festival (PPF), v okviru katerega se bo julija na prizoriščih v treh obalnih občinah zvrstilo več kot 40 pretežno gledaliških predstav. Mestno gledališče ljubljansko bo drevi v režiji Borisa Kobala uprizorilo Goldonijevo komedijo Sluga dveh gospodarjev. Na slavnosti ob odprtju bo govoril podžupan mestne občine Koper Branko Kodrič, kulturni delavec Boris Cavazza in predsednik uprave Petrola Janez Lotrič kot predstavnik dolgoletnega generalnega sponzorja PPF. Običajno ob odprtju PPF podeli tudi posebna priznanja. Letos bosta prejemnika zlate školjke, ki je delo Mire Ličen Krmpotić, zaslužna kulturna delavca Boris Cavazza in Sergij Peljhan, ki bosta v društvo PPF sprejeta tudi kot prva častna člana.
Pisatelji od Lizbone do Berlina
06. 06. 2000 13.24
Lizbona je danes gostila pisatelje iz 43 držav, večinoma evropskih, ki bodo v naslednjih šestih tednih z vlakom prepotovali 11 držav oziroma 7000 kilometrov.
Izjava kustosa Jurija Krpana
23. 05. 2000 13.38
Živimo v državi brez politike. Kljub temu imamo politike (!?). Kaj počnejo? Histerizirajo, seveda! Kot kmetje brez zemlje in mornarji brez morja bluzi njihova želja, ki ni osredinjena okoli vztrajanja na ustvarjanju dobrin, temveč v iskanju razlogov, zakaj tega ne počnejo, so vsi tisti, ki dobro vedo kaj ustvariti - njihovi neposredni sovragi. Živimo v državi brez vizij in med temi manjka tudi vizija kulturnega razvoja, manjka kulturna politika, ki bi, kakršna koli bi že bila, naredila razmerja med ustvarjalci na področju umetnosti in kulture transparentna.
V Pragi svetovni festival Romov
16. 05. 2000 18.08
V Pragi se je danes začel drugi svetovni festival Romov Khamoro (Sonce). Do 20. maja bodo v češki prestolnici politiki, strokovnjaki in umetniki iz 23 držav razpravljali o položajo romske manjšine po svetu.
Velikonočni delavni čas muzejev
22. 04. 2000 09.43
V več kot sto muzejih po vsej Italiji bodo ta konec tedna, ki bo v znamenju velike noči, delovni čas podaljšali do 21. ure, je včeraj sporočil italijanski minister za kulturne spomenike.
Jurjevanje v Šentjurju že deseto leto zapored
15. 04. 2000 10.13
S sprevodom, ki je krenil izpred osnovne šole Frana Malgaja v Šentjurju proti središču mesta, se je danes začelo jurjevanje. To je največja turistična, kulturna, gospodarska in družabna prireditev v občini Šentjur, ki poteka že deseto leto zapored. Do konca meseca se bodo zvrstile številne prireditve.
Uspešna čistilna akcija Gozd ni koš
09. 04. 2000 09.18
Lovska zveza Slovenije je včeraj pripravila drugo vseslovensko čistilno akcijo, v kateri je sodelovalo 17 območnih lovskih zvez in 396 lovskih družin. Akcija Gozd ni koš za smeti je nadaljevanje lanskoletne akcije Naravi krademo smeti, letos pa so sodelovali tudi z ministrstvom za okolje in prostor in Turistično zvezo Slovenije.
Slovenski Romi počastili svoj praznik
08. 04. 2000 18.45
V počastitev svetovnega dneva Romov sta bili danes v Krškem osrednja kulturna prireditev in okrogla miza o bivalnih razmerah v romskih naseljih. Kot je poročal Radio Slovenija, se Romi zavzemajo za svoj zakon, država pa za dober finančno ovrednoten program reševanja romske problematike.
Noša in oblačilna kultura v Podjuni in Zilji
08. 04. 2000 10.22
Dolgoletno načrtno raziskovanje noš in oblačilne kulture koroških Slovencev si bo v tem in prihodnjem mesecu mogoče pobliže ogledati v etnološki knjigi in na razstavi v Modrinji vasi (Moederndorf). Tik pred izidom je knjiga z raziskavo dr. Marije Makarovič o noši in oblačilni kulturi v Podjuni, to plat življenja in kulture pri Zilji pa si bo mogoče ogledati na razstavi v sklopu kulturnega tedna koroških Slovencev; pripravljata jo Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, odprli jo bodo 5. maja v muzeju v Modrinji vasi.
Festival otroške in mladinske literature
07. 04. 2000 18.43
Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza sta v sodelovanju s koroškim deželnim šolskim svetom in dvema slovenskima založbama minuli teden na treh ljudskih šolah pripravili festival otroške in mladinske literature. Namen festivala - priredili so ga že šestič zapored - je približati slovensko otroško in mladinsko literaturo koroški mladeži in gojiti oz. krepiti bralno kulturo med Slovenci.
Kulturni teden koroških Slovencev
07. 04. 2000 18.20
Glavni namen Kulturnega tedna koroških Slovencev - letos ga prirejajo že osmič po vrsti - je Korošcem, živečim zunaj narodnostno mešanega ozemlja, ponuditi možnost spoznavanja kulture in ustvarjanja koroških Slovencev. Letošnji pester spored prireditev med 2. aprilom in 5. majem v okrajnem mestu Šmohor postavlja v ospredje glasbeno ustvarjanje. Še večji pomen je teden pridobil z dejstvom, da je tokrat tudi del skupnega projekta krške škofije z Deželo Koroško z naslovom Umetnosti srečanja - Koroška 2000. Teden soprirejajo biro za slovensko narodno skupnost pri uradu koroške deželne vlade, kulturna oddelka deželne vlade in mesta Šmohor, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza.
Dve publikaciji Maske
07. 04. 2000 16.12
V letu 2000, ko mineva 80 let od ustanovitve prve Maske, sta izšli že dve publikaciji zavoda za založniško, kulturno in producentsko dejavnost Maska. To sta prva številka revije Maska z letnico 2000, katere nosilni del so razprave o erotizmu, in prva številka publikacije FAME, skupne izdaje Maske in zagrebške revije Frakcija, katere tematsko izhodišče je kulturna produkcija telesa.
Muzeji pozivajo k sprejetju kulturnega programa
01. 03. 2000 20.52
Večina slovenskih regionalnih muzejev v Sloveniji ima finančne težave, ki so posledica nedoslednosti v zakonodaji, za katero odgovarja država, sta v izjavi za javnost opozorila Skupnost muzejev Slovenije in Slovensko muzejsko društvo. Zaradi takšnih zapletov slovenski regionalni muzeji, ki so bili ustanovljeni za varovanje premične kulturne dediščine na regionalni ravni, svoje naloge ne morejo kakovostno opravljati.