kulturna

Zlati častni znak svobode Republike Slovenije cistercijanski samostan Stična

10. 11. 1998 13.45

Predsednik Republike Milan Kučan je kot izraz državne hvaležnosti in spoštovanja do pomembnega prispevka, ki ga je odigral pri kulturnem, duhovnem in civilizacijskem razvoju slovenskega naroda, z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval cistercijanski samostan Stična. Odlikovanje bo Milan Kučan vročil danes, ob 14.30, v veliki dvorani predsedniške palače. V cistercijanski opatiji v Stični na Dolenjskem so bile sklepne in glavne slovesnosti ob 900-letnici cistercijanskega reda in stoletnici oživitve stiške opatije že v začetku oktobra. Samostan Stična je v letih 1135 in 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin, leta 1784 pa razpustil avstrijski cesar Jožef II. Stiški samostan ima tačas 13 menihov. Pomen cistercijanov za zgodovino slovenskega naroda je velik, saj so bile štiri velike opatije, ki so nekdaj delovale med Slovenci (Stična, Vetrinj na Koroškem, Kostanjevica na Krki in Monošter na Porabskem - danes na Madžarskem, pomembna verska, kulturna in gospodarska središča tistega časa.

Razstava o Kozjanskem parku v Muenchnu

10. 11. 1998 13.40

Od 10. do 20. novembra bo v Muenchnu na Bavarskem na ogled razstava o Kozjanskem parku. Pripravili so jo v sodelovanju z Naravnim parkom Gornje bavarski gozd (Ober Bayerischer Wald) in bavarsko-slovenskim društvom.

V Zagrebu parlamentarna konferenca Srednjeevropske pobude

09. 11. 1998 11.25

V Zagrebu se je včeraj začela tridnevna parlamentarna konferenca Srednjeevropske pobude (SEP), ki se je udeležuje tudi delegacija slovenskega državnega zbora pod vodstvom poslanca Franca Zagožna, v njej pa sta še Jožef Jerovšek in Feri Horvat.

Koroški kulturni dnevi v Ljubljani

09. 11. 1998 11.24

Mestna občina Ljubljana, Krščanska kulturna zveza iz Celovca ter celovška Mohorjeva družba so v dneh od 11. do 13. novembra pripravile Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Slavnostno jih bodo odprli v sredo, 11. novembra, ob 18.30 v klubskih prostorih Magistrata na Mestnem trgu 1, ko bo nastopil tudi oktet Suha iz Suhe pod vodstvom prof. Matevža Fabijana.

Teden slovenskega filma v Zagrebu

06. 11. 1998 14.30

Ob tednu slovenskega filma, ki ga organizirata slovensko veleposlaništvo in Kulturno informacijski center Zagreb v sodelovanju s slovenskim filmskim skladom in bo potekal od 9. do 13. novembra v prostorih kulturno informacijskega centra, bo Zagreb obiskal tudi slovenski minister za kulturo Jožef Školč.

V Togu prepovedali obrezovanje žensk

03. 11. 1998 07.40

V zahodnoafriški državi Togo so sprejeli zakon proti obrednemu obrezovanju žensk. Za takšen poseg ne obstaja nikakršna verska niti kulturna utemeljitev, je sporočil parlamentarni odbor za človekove pravice v glavnem mestu Lome. Dve tretjini muslimanskih žensk v državi je obrezanih. V četrtek sprejeti zakon v primeru kršitev predvideva zaporne kazni od dveh mesecev do deset let ter denarne kazni, ki znašajo med 300 in 3000 nemških mark, je zapisal časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Prelomi in mostovi - avstrijsko-slovenski literarni odnosi

27. 10. 1998 11.57

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Prelomi in mostovi ter predstavili zbornik K zgodovini avstrijsko-slovenskih literarnih odnosov avtorjev Andreasa Brandtnerja in Wernerja Michlerja. Zbornik je letos izšel na Dunaju. Razstava - odprla jo bosta veleposlanik Avstrije v Ljubljani Gerhard Wagner in programski direktor NUK-a Vilenka Jakac-Bizjak - bo odprta do 20. novembra.

Koroški kulturni dnevi na Primorskem

10. 10. 1998 12.33

V Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica bo danes lutkovna skupina Mi smo mi SKD Celovec trikrat nastopila s predstavo Sapramiška avtorice Svetlane Makarovič. Predstava sodi v okvir Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ki so se z omenjeno lutkovno predstavo začeli včeraj v Šentpetru in bodo trajali do 18. oktobra. Slovenske gledališke oz. lutkovne skupine s Koroške ter ustvarjalci z različnih umetniških in kulturnih področij se bodo predstavili oz. srečali s kolegi iz zamejstva v Italiji še v Štandrežu, Trstu, na Opčinah, v Gorici, Naborjetu, Rojanu, Števerjanu in Devinu. Pestre in vsebinsko bogate kulturne dneve na Primorskem je pripravila Krščanska kulturna zveza (KKZ) iz Celovca.

Patras bo leta 2006 evropska kulturna prestolnica

02. 10. 1998 09.39

Grško pristaniško mesto Patras bo leta 2006 evropska kulturna prestolnica. To je v četrtek v Atenah objavil grški minister za kulturo Evangelos Venizelos. Patras je tako po Atenah in Solunu tretja grška metropola, ki bo za eno leto prevzela vlogo evropske prestolnice kulture.

Razstava fotografij Začasna oseba češke umetnice Alene Kotzmannove

23. 09. 1998 13.04

Po lanski predstavitvi češke keramike je razstava fotografij mlade diplomantke praške visoke šole za uporabno umetnost Alene Kotzmannove v Kulturno-informacijskem centru Križanke že druga kulturna prireditev, ki je nastala v sodelovanju med veleposlaništvom Češke v Ljubljani, KIC-om in Mestnim muzejem Ljubljana. Razstavo pod naslovom Začasna oseba bodo odprli jutri, 24. septembra, opoldne. Koordinate svojega ukvarjanja s fotografijo je na današnji predstavitvi v KIC-u predstavila umetnica sama, Alena Kotzmannova, ob njej pa še direktorica Praškega doma fotografije Eliška Sirova in konzul češkega veleposlaništva v Ljubljani Tomaš Vostry.

Fotografski ex-tempore za ljubitelje fotografije

11. 08. 1998 08.38

Za amaterske in profesionalne ljubitelje fotografije bo Foto skupina Idrija 15. in 16. avgusta pripravila že šesti mednarodni fotografski ex-tempore, ki je za udeležence pomembna oblika druženja, izmenjave znanja in izkušenj, ki nastanejo ob ustvarjanju.

Pesniška zbirka Vaneka Šiftarja Pobiram orumenele liste

06. 07. 1998 13.01

V Radencih bo v torek, 7. julija, ob 13. uri slovesna predstavitev pesniške zbirke Pobiram orumenele liste zaslužnega profesorja mariborske univerze Vaneka Šiftarja.

Pogovor o projektu Trst prihodnosti

09. 06. 1998 11.14

Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) je sinoči v Gregorčičevi dvorani v Trstu pripravilo pogovor o perspektivah, ki jih prinaša t.i. projekt Trieste Futura (Trst prihodnosti). Srečanja sta se udeležila tudi glavna pobudnika projekta, namreč podpredsednik združenja Trieste Futura, sicer tudi predsednik tržaške zveze industrialcev, Federico Pacorini in predsednik raziskovalnega središča na Padričah pri Trstu dr. Lucio Susmel, ki je projektni manager združenja.

Za uspešnost CD je zaslužna velika družina sodelavcev in podpornikov ustanove

08. 05. 1998 16.52

V okviru Cankarjevih dnevov, ki jih v kulturnem in kongresnem centru Cankarjev dom (CD) prirejajo ob 122-letnici rojstva pomembnega pisatelja in dramatika, katerega ime nosi največja slovenska kulturna ustanova, je na slovesnem sprejemu za predstavnike države, mesta, poslovne partnerje, umetnike in druge sodelavce generalni direktor CD Mitja Rotovnik poudaril povezanost in soodgovornost širšega kroga in kulturno-gospodarskega zaledja za delovanje in poslanstvo CD ter pomen te ustanove za ta čas prepotrebno utrjevanje samozavesti Slovencev, Slovenk in pripadnikov narodnosti, za odprtost duha in večjo kakovost duhovnega življenja na Slovenskem. Rotovnik je nanizal tudi nekaj podatkov o lanski uspešni vsebinski in poslovni rasti ustanove, poudaril, da so lastni prihodki CD presegli tiste iz proračunskih virov ter da je obisk prireditev v CD znova presegel številko 400.000.

V galeriji Škuc bosta nastopila nizozemski komponist Keest van Zelst in slovenski arhitekt Arne Vehovar

04. 05. 1998 18.05

V galeriji Škuc, kjer je na ogled razstava Case study: home, bodo ta teden pripravili tudi dva spremljajoča kulturna dogodka. V sredo, 6. maja, bo z glasbenim performansom Kitchenarias & Farmarimbas, zasnovanim na improvizaciji in uporabi elektronskega zvoka, nastopil nizozemski komponist in glasbenik Kees van Zelst, dan kasneje pa bo samostojni arhitekt in oblikovalec Arne Vehovar z dia-projekcijo Home Sweet Home na kratek in slikovit način predstavil zelo oseben pogled na dom.

Stockholm - Evropska prestolnica kulture 1998

18. 01. 1998 11.01

Stockholm so danes uradno razglasili za letošnjo evropsko prestolnico kulture. Ob tej priložnosti so v glavnem mestu Švedske med drugim odprli ledeno palačo, kjer bodo do konca februarja na ogled razstave umetniških del. Inavguracije Stockholma kot Evropske kulturne prestolnice 1998 se je na povabilo švedske ministrice za kulturo udeležil tudi slovenski minister za kulturo Jožef Školč.

Stockholm - letošnja kulturna prestolnica Evrope

16. 01. 1998 14.14

V Stockholmu se danes z uradnim sprejemom in predstavitvijo, jutri, v soboto, pa z odprtjem t.i. ledene palače - atrakcijo, zanimivo predvsem za najširše občinstvo in medije -, začenja zgoščeno kulturno dogajanje v mestu, ki je letos evropska kulturna prestolnica.

Začelo se je leto športa v turizmu

14. 01. 1998 16.29

Z novim letom se je v Sloveniji začelo "leto športa v turizmu", ki je po letu "kulture v turizmu" drugo tematsko leto v trženju turistične ponudbe. Center za promocijo turizma Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Fakulteta za šport so pripravili vrsto dejavnosti, s katerimi bodo obogatili letošnje promocijske nastope v tujini, predvsem pa turistično ponudbo za domači in tuji trg.

Stockholm nova evropska kulturna prestolnica

13. 12. 1997 12.50

Solun je v skromni slovesnosti naslov evropske kulturne prestolnice predal Stockholmu. V švedski prestolnici bo slovesnost ob imenovanju za 13. evropsko kulturno prestolnico potekala 17. januarja.

Atomium v prenovljeni podobi

12. 11. 1997 00.00

V okviru priprav na leto 2000, ko bo Bruselj evropska kulturna prestolnica, se mestne oblasti pripravljajo na obnovo najznamenitejšega simbola belgijske prestolnice, Atomiuma.Tega je od postavitve leta 1958 čas že pošteno načel. Železno strukturo, katere najvišja točka sega 102 metra nad zemljo in nudi razgled nad celim mestom, je treba pripraviti na novo tisočletje, pravijo mestne oblasti. Belgija in Bruselj naj bi v prenovo strukture namenila več kot 30 milijonov mark. Za ta denar naj Atomiuma, ne bi zgolj očistili in popravili, temveč po nekaterih načrtih tudi nekoliko spremenili.