letel

Concordi ponovno letijo
06. 09. 2001 00.00
Britanske in francoske oblasti so po vrsti pregledov dovolile ponovne polete z luksuznimi letali znamke concorde.

Concorde kmalu spet na nebu
05. 09. 2001 00.00
Luksuzna letala Concorde po vrsti varnostnih pregledov lahko ponovno letijo. Air France je napovedal, da bodo svoje Concorde poslali v nebo šele novembra.

Vzrok strmoglavljenja še neznan
28. 08. 2001 00.00
Po uradni preiskavi okoliščin helikopterske nesreče v Triglavskem pogorju uradni vzrok za nesrečo ostaja nepojasnjen.

V Črno goro z osebno izkaznico
30. 05. 2001 00.00
Slovenski turisti in državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije bodo lahko letos v Črno goro potovali le z osebno izkaznico. Tako se je odločila črnogorska vlada, da bi v prihodnje pritegnila čim več tujih turistov. Poleg tega je namestnik črnogorskega ministra za turizem Slobodan Leković napovedal še nižje pristojbine za osebna vozila in avtobuse. V prihodnje bo pristojbina za tuje osebne avtomobile znižana s 120 na 30 nemških mark, za tuje avtobuse pa s 400 na 60 nemških mark.

Predstavniki Adrie v Podgorici
17. 05. 2001 00.00
Na dvodnevnem obisku v Podgorici se danes in jutri mudijo predstavniki slovenske letalske družbe Adrie Airways s predsednikom uprave Brankom Lučovnikom na čelu. S predstavniki črnogorske letalske družbe Montenegro Airlines in letališča Podgorica se bodo dogovorili o podrobnostih za izvajanje poletov med državama, so sporočili iz Adrie Airways.

Adria tudi v Črno goro
15. 05. 2001 00.00
Poletov na progi Ljubljana - Beograd za zdaj še ne bo, kljub temu, da sta se vodstvi Adrie Airways in JAT-a na srečanju sredi aprila dogovorili za začetek poletov s 15. majem, so sporočili iz Adrie Airways.

Vesoljski turist znova na Zemlji
06. 05. 2001 00.00
V Kazahstanu je ob 7.41 in 28 sekund po srednjeevropskem času uspešno pristala ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31, v kateri se je po osmih dneh iz vesolja vrnila tričlanska rusko- ameriška posadka, ki je na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) zamenjala reševalno ladjo za stalno posadko postaje.

Pred 40 leti je poletel Alan Shepard
06. 05. 2001 00.00
Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.

Nasa predstavila revolucionarno letalo
19. 04. 2001 00.00
Ameriški vesoljski znanstveniki so v kalifornijski puščavi v letalski bazi Edwards predstavili revolucionarno letalo, ki so ga označili za podoben zgodovinski prelom v letalstvu kot je bil prvi polet bratov Wright. Letalo naj bi pot od vzhodne do zahodne obale ZDA premerilo v pičle pol ure, za gorivo pa bo uporabljalo kisik, ki ga bo črpalo neposredno iz zraka. Znanstveniki so prikazali sicer le mali črni prototip letala imenovanega X-43A, ki pa naj bi letel sedemkrat hitreje od zvoka –

Trije mrtvi v letalskih napadih
16. 04. 2001 00.00
Izraelska letala so zgodaj zjutraj bombardirala radarsko postajo v Libanonu. V napadu so bili ubiti trije sirijski vojaki, šest pa je bilo ranjenih. Napad na Bekaa Valley, ki ga nadzoruje Sirija, povezujejo s sobotnim ubojem izraelskega vojaka na libanonsko-izraelski meji, za katerega naj bi bili odgovorni libanonski gverilci Hezbolaha, ki jih podpirata Sirija in Iran. Libanonski premier Rafik al-Hariri je pozval mednarodno skupnost, naj čimprej ukrepa in prepreči nadaljnje napetosti.

Mir izven dosega ruskih radijskih zvez
22. 03. 2001 00.00
Predstavnica Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Larisa Laščinska je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo VTA sporočila, da na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir še naprej poteka polnjenje akumulatorjev. Mir je med današnjo deveto obkrožitvijo Zemlje letel na srednji višini 216,8 kilometra. Zadnjega od treh vžigov motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki bo iztirila Mir, načrtujejo jutri ob 6.07 in 36 sekund po srednjeevropskem času.

Odslej z Brnika tudi v Prago
22. 03. 2001 00.00
S ponedeljkom, 26. marca, bo vzpostavljena letalska povezava med Ljubljano in Prago. Češki letalski prevoznik Czech Airlines (ČSA) bo obe mesti povezoval petkrat tedensko, potniki pa bodo potovali v letalu ATR 42 z 42 sedeži. Letala ČSA bodo iz Prage v Ljubljano in nazaj letela petkrat tedensko, in sicer v ponedeljek, torek, četrtek, petek in nedeljo. Iz Prage bo letalo priletelo ob 13.50, z brniškega letališča pa poletelo ob 14.35. Cena povratnih vozovnic se bo gibala od 38.000 naprej, pri čemer ni upoštevana letališka taksa. Na omenjeni progi je leta 1998 krajši čas že letel češki prevoznik Air Ostrava, ki pa je prevoze nato opustil.

Mir bo padel v petek
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so v četrtek zjutraj, približno ob 4.00 po srednjeevropskem času, začeli usmerjati rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Tako se je začel program iztirjanja postaje, ki se po trditvi predstavnikov CUP uresničuje uspešno. Usmerjanje so začeli s pomočjo raketnih motorjev za združitev in usmerjanje na samodejni tovorni vesoljski ladji Progres M1-5, ki je združena z Mirom.

Stardust letel mimo Zemlje
15. 01. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki so jo izstrelili leta 1999 in je na poti proti kometu Wilde 2, je ob 12.15 po srednjeevropskem času s hitrostjo skoraj 36 tisoč kilometrov na uro letela 5920 kilometrov nad konico Afrike, približno 15 ur kasneje pa bo letela 98 tisoč kilometrov mimo Lune. Polet sonde mimo Zemlje je potreben zaradi naravne pospešitve hitrosti vesoljskega plovila na poti proti kometu.

Cassini letel mimo Jupitra
30. 12. 2000 00.00
Mimo Jupitra je v soboto ob 11.12 po srednjeevropskem času letela ameriško-evropska samodejna sonda Cassini, ki se je planetu približala na približno 9,7 milijona kilometrov. Šlo je predvsem za pospeševalni manever, s pomočjo katerega bo sonda že julija 2004 lahko dosegla Saturn.

Spopadi na izraelsko-libanonski meji
26. 11. 2000 00.00
Na mejnem območju med Izraelom in Libanonom je danes ponovno prišlo do spopadov. Pripadniki proiranske milice Hezbolah so ob šestih zjutraj po srednjeevropskem času na mejnem območju blizu Šebe sprožili bombo ravno v trenutku, ko se je mimo peljala izraelska patrulja. V eksploziji je bilo po nepotrjenih libanonskih podatkih ubit en izraelski vojak, dva pa ranjena, izraelski vojaški radio pa je poročal samo o nekaj ranjenih.

Letalska nesreča v Indiji
18. 07. 2000 09.00
V včerajšnji hudi letalski nesreči blizu mesta Patna v Indiji je umrlo 56 ljudi, šest pa jih je preživelo. Letalo indijske državne letalske družbe je zaradi napake na enem od motorjev padlo na stanovanjsko hišo, pri tem pa je umrlo še šest stanovalcev.

Policist je pozabil pištolo na letalu
28. 04. 2000 08.03
Hudo, hudo: neki japonski policist je na službenem letu v Tokio na letalu pozabil pištolo. Policist je skupaj s svojimi 240 kolegi letel v Tokio iz južne japonske province Oita, kjer so policisti varovali prireditev v čast japonskega cesarja Akihita. Policist je kar na sedežu letala pustil službeno pištolo. Na letalu je bilo tudi 40 civilistov. Pozabljivemu policistu grozi disciplinski postopek.

Galileo bo letel mimo Jupitrove lune Io
25. 11. 1999 22.22
V petek predvidoma ob 4.30 po srednjeevropskem času bo ameriška vesoljska sonda Galileo, katere zadnji objavljeni podatki nas lahko prisilijo, da bo treba znova preveriti sedanjo teorijo o nastanku planetov, letel vsega 300 kilometrov mimo Jupitrove lune Io.

Na Miru bodo izključili glavni računalnik
07. 09. 1999 21.57
Glavni računalnik ruske orbitalne znanstvene postaje Mir bodo drevi ob 21.00 po srednjeevropskem času izključili; Mir bo poslej letel brez usmerjanja položaja.

Sonda s plutonijem leti proti Zemlji
16. 08. 1999 08.32
V sredo ob 5.28 po srednjeevropskem času bo vsega 1166 kilometrov nad jugovzhodnim delom Tihega oceana mimo našega planeta letela ameriška samodejna sonda Cassini, ki ima tri izotopske električne generatorje z 32,6 kilograma plutonija. Takšne generatorje potrebuje zato, ker je njen cilj tako daleč od Sonca, da si s sončnimi celicami ne bi mogla zagotoviti dovolj energije.

Streli na helikopter KFOR nad Prištino
07. 07. 1999 15.20
Neznanci so včeraj streljali na helikopter mednarodnih mirovnih sil KFOR, ki je letel nad Prištino, je danes sporočil tiskovni predstavnik KFOR Louis Garneau. Nihče od članov posadke ni bil ranjen. Garneau ni pojasnil ozadja dogodka.

Swissair bo že kmalu letel v Beograd?
22. 06. 1999 19.13
Danes je v Beograd prispela ekipa strokovnjakov švicarske letalske družbe Swissair, da bi preverila razmere na tamkajšnjem letališču Surčin po napadih zveze NATO. Uslužbenci Swissaira se, preden bi družba Swissair začela s ponovnimi letalskimi povezavami, želijo tudi prepričati, če je regija dovolj varna. Letalske zveze so bile prekinjene z napadom zveze NATO na ZR Jugoslavijo 24. marca.

Prvič uspešno z balonom okoli sveta
20. 03. 1999 14.15
Švicar Bertrand Piccard in Britanec Brian Jones sta prva človeka, ki sta se podala na neprekinjeno pot okoli sveta z balonom in tudi uspela. Ciljno črto sta prečkala nad severno Mavretanijo, natanko 20 dni po tistem, ko je njun balon Breitling Orbiter 3 poletel iz Švice.

Tragično nadaljevanje misije OZN na Haitiju
16. 03. 1999 08.38
Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN Fred Eckhart je dejal, da od nedelje zvečer pogrešajo helikopter, v katerem je bilo 13 pripadnikov mednarodne misije na Haitiju. Najeti helikopter ruskega modela MI-8 je letel na poti od Port au Princa do Cap Haitiena. Nekaj minut po vzletu je bila izgubljena radijska zveza. V iskanje helikopterja se je vključila ameriška obalna straža, vendar do ponedeljka ni bilo sledu za preživelimi. V helikopterju je bilo 6 Rusov, 6 Argentincev in en Američan.

Švicarska balonarja ponovno ujela ugoden veter
15. 03. 1999 12.15
Švicarski balonar Bertrand Piccard in njegov kopilot Brian Jones sta z balonom Breitling Orbiter po več dneh udobnega in počasnega leta nad Pacifikom danes spet ujela ugoden veter in hitrost povečala na 120 kilometrov na uro. Kot so sporočili iz nadzornega središča v Ženevi, sta balonarja v ponedeljek priletela v bližino Honoluluja na Havajih in s skoraj 25.000 kilometri že potolkla rekord Steva Fosseta, ki je pred njima z balonom preletel 22.910 kilometrov.

DaimlerChrysler odprl svojo letalsko progo čez Atlantik
22. 02. 1999 18.25
DaimlerChrysler je danes začel s čezoceanskimi leti med Stuttgartom in Detroitom. Pod imenom DaimlerChrysler Aviation bo njihov airbus A320 z 52 sedeži štirikrat tedensko letel med glavnima operativnima bazama koncerna s postankom na Islandiji, kjer bodo natankali gorivo.

Z balonom v enem zamahu od Benetk do Ljubljane
19. 02. 1999 15.09
Največji toplozračni balon na Slovenskem z imenom Ajda, ki je v lasti BTC, bo jutri s pilotom Gregom Trčkom v enem zamahu preletel Severni Jadran - od Benetk čez Portorož do Ljubljane. To bo svojevrsten rekord, saj takšnega preleta ni še nihče opravil.

Številni ranjeni v nesreči letala na severovzhodu Angole
04. 02. 1999 15.59
V Luzambi v pokrajini Lunda Norte na severovzhodu Angole se je davi zrušilo letalo antonov-26 zasebne angolske družbe Airngol. Po navedbah vodstva tamkajšnjega civilnega letalstva so v bolnišnico v Luandi pripeljali številne ranjene.

Začetek vojaškega postopka proti 31-letnemu kapetanu Richardu Ashbyju
04. 02. 1999 09.28
Skoraj natanko leto dni po tragediji na žičnici v italijanskem Cavaleseju se mora pilot letala, ki je povzročilo nesrečo, danes zagovarjati pred sodiščem. V Campu Lejeune v ameriški zvezni državi Severna Karolina se danes namreč začenja vojaški postopek proti 31-letnemu kapetanu Richardu Ashbyju. Očitajo mu uboj 20 ljudi iz malomarnosti. Ameriško vojaško letalo je 3. februarja lani med vadbenim poletom pretrgalo vrv smučarske žičnice. V smrt je omahnilo 20 dopustnikov. Ashby je v svoj zagovor v televizijskem pogovoru dejal, da za žičnico v Dolomitih ni vedel, saj naj ne bi bila vrisana na njegovi karti. Zavrača tudi očitek, da je letel prenizko in prehitro. V primeru, da ga spoznajo za krivega, mu grozi dosmrtna ječa.