letel

Pred 40 leti je poletel Alan Shepard

06. 05. 2001 00.00

Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.

Nasa predstavila revolucionarno letalo

19. 04. 2001 00.00

Ameriški vesoljski znanstveniki so v kalifornijski puščavi v letalski bazi Edwards predstavili revolucionarno letalo, ki so ga označili za podoben zgodovinski prelom v letalstvu kot je bil prvi polet bratov Wright. Letalo naj bi pot od vzhodne do zahodne obale ZDA premerilo v pičle pol ure, za gorivo pa bo uporabljalo kisik, ki ga bo črpalo neposredno iz zraka. Znanstveniki so prikazali sicer le mali črni prototip letala imenovanega X-43A, ki pa naj bi letel sedemkrat hitreje od zvoka &#8211

Trije mrtvi v letalskih napadih

16. 04. 2001 00.00

Izraelska letala so zgodaj zjutraj bombardirala radarsko postajo v Libanonu. V napadu so bili ubiti trije sirijski vojaki, šest pa je bilo ranjenih. Napad na Bekaa Valley, ki ga nadzoruje Sirija, povezujejo s sobotnim ubojem izraelskega vojaka na libanonsko-izraelski meji, za katerega naj bi bili odgovorni libanonski gverilci Hezbolaha, ki jih podpirata Sirija in Iran. Libanonski premier Rafik al-Hariri je pozval mednarodno skupnost, naj čimprej ukrepa in prepreči nadaljnje napetosti.

Mir izven dosega ruskih radijskih zvez

22. 03. 2001 00.00

Predstavnica Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Larisa Laščinska je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo VTA sporočila, da na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir še naprej poteka polnjenje akumulatorjev. Mir je med današnjo deveto obkrožitvijo Zemlje letel na srednji višini 216,8 kilometra. Zadnjega od treh vžigov motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki bo iztirila Mir, načrtujejo jutri ob 6.07 in 36 sekund po srednjeevropskem času.

Odslej z Brnika tudi v Prago

22. 03. 2001 00.00

S ponedeljkom, 26. marca, bo vzpostavljena letalska povezava med Ljubljano in Prago. Češki letalski prevoznik Czech Airlines (ČSA) bo obe mesti povezoval petkrat tedensko, potniki pa bodo potovali v letalu ATR 42 z 42 sedeži. Letala ČSA bodo iz Prage v Ljubljano in nazaj letela petkrat tedensko, in sicer v ponedeljek, torek, četrtek, petek in nedeljo. Iz Prage bo letalo priletelo ob 13.50, z brniškega letališča pa poletelo ob 14.35. Cena povratnih vozovnic se bo gibala od 38.000 naprej, pri čemer ni upoštevana letališka taksa. Na omenjeni progi je leta 1998 krajši čas že letel češki prevoznik Air Ostrava, ki pa je prevoze nato opustil.

Mir bo padel v petek

21. 03. 2001 00.00

V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so v četrtek zjutraj, približno ob 4.00 po srednjeevropskem času, začeli usmerjati rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Tako se je začel program iztirjanja postaje, ki se po trditvi predstavnikov CUP uresničuje uspešno. Usmerjanje so začeli s pomočjo raketnih motorjev za združitev in usmerjanje na samodejni tovorni vesoljski ladji Progres M1-5, ki je združena z Mirom.

Stardust letel mimo Zemlje

15. 01. 2001 00.00

Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki so jo izstrelili leta 1999 in je na poti proti kometu Wilde 2, je ob 12.15 po srednjeevropskem času s hitrostjo skoraj 36 tisoč kilometrov na uro letela 5920 kilometrov nad konico Afrike, približno 15 ur kasneje pa bo letela 98 tisoč kilometrov mimo Lune. Polet sonde mimo Zemlje je potreben zaradi naravne pospešitve hitrosti vesoljskega plovila na poti proti kometu.

Cassini letel mimo Jupitra

30. 12. 2000 00.00

Mimo Jupitra je v soboto ob 11.12 po srednjeevropskem času letela ameriško-evropska samodejna sonda Cassini, ki se je planetu približala na približno 9,7 milijona kilometrov. Šlo je predvsem za pospeševalni manever, s pomočjo katerega bo sonda že julija 2004 lahko dosegla Saturn.

Spopadi na izraelsko-libanonski meji

26. 11. 2000 00.00

Na mejnem območju med Izraelom in Libanonom je danes ponovno prišlo do spopadov. Pripadniki proiranske milice Hezbolah so ob šestih zjutraj po srednjeevropskem času na mejnem območju blizu Šebe sprožili bombo ravno v trenutku, ko se je mimo peljala izraelska patrulja. V eksploziji je bilo po nepotrjenih libanonskih podatkih ubit en izraelski vojak, dva pa ranjena, izraelski vojaški radio pa je poročal samo o nekaj ranjenih.

Letalska nesreča v Indiji

18. 07. 2000 09.00

V včerajšnji hudi letalski nesreči blizu mesta Patna v Indiji je umrlo 56 ljudi, šest pa jih je preživelo. Letalo indijske državne letalske družbe je zaradi napake na enem od motorjev padlo na stanovanjsko hišo, pri tem pa je umrlo še šest stanovalcev.

Policist je pozabil pištolo na letalu

28. 04. 2000 08.03

Hudo, hudo: neki japonski policist je na službenem letu v Tokio na letalu pozabil pištolo. Policist je skupaj s svojimi 240 kolegi letel v Tokio iz južne japonske province Oita, kjer so policisti varovali prireditev v čast japonskega cesarja Akihita. Policist je kar na sedežu letala pustil službeno pištolo. Na letalu je bilo tudi 40 civilistov. Pozabljivemu policistu grozi disciplinski postopek.

Galileo bo letel mimo Jupitrove lune Io

25. 11. 1999 22.22

V petek predvidoma ob 4.30 po srednjeevropskem času bo ameriška vesoljska sonda Galileo, katere zadnji objavljeni podatki nas lahko prisilijo, da bo treba znova preveriti sedanjo teorijo o nastanku planetov, letel vsega 300 kilometrov mimo Jupitrove lune Io.

Na Miru bodo izključili glavni računalnik

07. 09. 1999 21.57

Glavni računalnik ruske orbitalne znanstvene postaje Mir bodo drevi ob 21.00 po srednjeevropskem času izključili; Mir bo poslej letel brez usmerjanja položaja.

Sonda s plutonijem leti proti Zemlji

16. 08. 1999 08.32

V sredo ob 5.28 po srednjeevropskem času bo vsega 1166 kilometrov nad jugovzhodnim delom Tihega oceana mimo našega planeta letela ameriška samodejna sonda Cassini, ki ima tri izotopske električne generatorje z 32,6 kilograma plutonija. Takšne generatorje potrebuje zato, ker je njen cilj tako daleč od Sonca, da si s sončnimi celicami ne bi mogla zagotoviti dovolj energije.

Streli na helikopter KFOR nad Prištino

07. 07. 1999 15.20

Neznanci so včeraj streljali na helikopter mednarodnih mirovnih sil KFOR, ki je letel nad Prištino, je danes sporočil tiskovni predstavnik KFOR Louis Garneau. Nihče od članov posadke ni bil ranjen. Garneau ni pojasnil ozadja dogodka.

Swissair bo že kmalu letel v Beograd?

22. 06. 1999 19.13

Danes je v Beograd prispela ekipa strokovnjakov švicarske letalske družbe Swissair, da bi preverila razmere na tamkajšnjem letališču Surčin po napadih zveze NATO. Uslužbenci Swissaira se, preden bi družba Swissair začela s ponovnimi letalskimi povezavami, želijo tudi prepričati, če je regija dovolj varna. Letalske zveze so bile prekinjene z napadom zveze NATO na ZR Jugoslavijo 24. marca.

Prvič uspešno z balonom okoli sveta

20. 03. 1999 14.15

Švicar Bertrand Piccard in Britanec Brian Jones sta prva človeka, ki sta se podala na neprekinjeno pot okoli sveta z balonom in tudi uspela. Ciljno črto sta prečkala nad severno Mavretanijo, natanko 20 dni po tistem, ko je njun balon Breitling Orbiter 3 poletel iz Švice.

Tragično nadaljevanje misije OZN na Haitiju

16. 03. 1999 08.38

Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN Fred Eckhart je dejal, da od nedelje zvečer pogrešajo helikopter, v katerem je bilo 13 pripadnikov mednarodne misije na Haitiju. Najeti helikopter ruskega modela MI-8 je letel na poti od Port au Princa do Cap Haitiena. Nekaj minut po vzletu je bila izgubljena radijska zveza. V iskanje helikopterja se je vključila ameriška obalna straža, vendar do ponedeljka ni bilo sledu za preživelimi. V helikopterju je bilo 6 Rusov, 6 Argentincev in en Američan.

Švicarska balonarja ponovno ujela ugoden veter

15. 03. 1999 12.15

Švicarski balonar Bertrand Piccard in njegov kopilot Brian Jones sta z balonom Breitling Orbiter po več dneh udobnega in počasnega leta nad Pacifikom danes spet ujela ugoden veter in hitrost povečala na 120 kilometrov na uro. Kot so sporočili iz nadzornega središča v Ženevi, sta balonarja v ponedeljek priletela v bližino Honoluluja na Havajih in s skoraj 25.000 kilometri že potolkla rekord Steva Fosseta, ki je pred njima z balonom preletel 22.910 kilometrov.

DaimlerChrysler odprl svojo letalsko progo čez Atlantik

22. 02. 1999 18.25

DaimlerChrysler je danes začel s čezoceanskimi leti med Stuttgartom in Detroitom. Pod imenom DaimlerChrysler Aviation bo njihov airbus A320 z 52 sedeži štirikrat tedensko letel med glavnima operativnima bazama koncerna s postankom na Islandiji, kjer bodo natankali gorivo.

Z balonom v enem zamahu od Benetk do Ljubljane

19. 02. 1999 15.09

Največji toplozračni balon na Slovenskem z imenom Ajda, ki je v lasti BTC, bo jutri s pilotom Gregom Trčkom v enem zamahu preletel Severni Jadran - od Benetk čez Portorož do Ljubljane. To bo svojevrsten rekord, saj takšnega preleta ni še nihče opravil.

Številni ranjeni v nesreči letala na severovzhodu Angole

04. 02. 1999 15.59

V Luzambi v pokrajini Lunda Norte na severovzhodu Angole se je davi zrušilo letalo antonov-26 zasebne angolske družbe Airngol. Po navedbah vodstva tamkajšnjega civilnega letalstva so v bolnišnico v Luandi pripeljali številne ranjene.

Začetek vojaškega postopka proti 31-letnemu kapetanu Richardu Ashbyju

04. 02. 1999 09.28

Skoraj natanko leto dni po tragediji na žičnici v italijanskem Cavaleseju se mora pilot letala, ki je povzročilo nesrečo, danes zagovarjati pred sodiščem. V Campu Lejeune v ameriški zvezni državi Severna Karolina se danes namreč začenja vojaški postopek proti 31-letnemu kapetanu Richardu Ashbyju. Očitajo mu uboj 20 ljudi iz malomarnosti. Ameriško vojaško letalo je 3. februarja lani med vadbenim poletom pretrgalo vrv smučarske žičnice. V smrt je omahnilo 20 dopustnikov. Ashby je v svoj zagovor v televizijskem pogovoru dejal, da za žičnico v Dolomitih ni vedel, saj naj ne bi bila vrisana na njegovi karti. Zavrača tudi očitek, da je letel prenizko in prehitro. V primeru, da ga spoznajo za krivega, mu grozi dosmrtna ječa.

Letalo strmoglavilo na angolsko mestno četrt - 28 mrtvih

02. 02. 1999 17.43

V nesreči letala, ki je strmoglavilo na zelo naseljeno četrt angolske prestolnice Luanda, je danes umrlo najmanj 28 ljudi, so povedali reševalci, ki so prispeli na kraj nesreče. Kot so sporočili, so bili številni ljudje ranjeni.

Novi napadi na iraške cilje

01. 02. 1999 12.23

Na severu in jugu Iraka, območjih prepovedi letenja je spet prišlo do ameriško - britanskih raketiranj iraških ciljev.

Endeavour se je ločil od vesoljske postaje

14. 12. 1998 08.49

Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je nocoj približno ob 21.30 po srednjeevropskem času ločil od Mednarodne vesoljske postaje MVF.

Ugrabljeno letalo pristalo v Ankari

30. 10. 1998 11.18

Turško letalo z 39 potniki in člani posadke, ki je letelo na notranji progi iz Adane je pozno popoldne ugrabil neznanec, ki trdi, da ima bombo. Letalo je dve uri po vzletu iz Adane ponoči pristalo na letališču v Ankari, vendar 33 potnikov in šest članov posadke ugrabitelj še ni izpustil.

Letalo naložilo prtljago, potnikov pa ne

27. 08. 1998 07.56

Posadka letala izraelske družbe El Al, ki je letel na liniji Tel Aviv-London, je naložila prtljago, vendar pozabila vkrcati potnike. Omenjeni dogodek se je zgodil na letališču Ben Gurion. Letalo za London se je že zapeljalo do kraja za vzlet in pozabilo na 20 potnikov, ki so še bili na poti do letala. Šele ko bi letalo moralo vzleteti, je posadka ugotovila, da na njem ni potnikov. Letalo je moralo tako dobiti posebno dovoljenje od kontrole letenja, da se lahko vrne po potnike. A dogodivščina se zanje tukaj še ni končala. Ko se je namreč letalo vrnilo po potnike, teh ni bilo nikjer, ker jih je voznik avtobusa medtem vozil po letališču, da bi našel letalo. Potniki so se naposled vendarle vkrcali in letalo je poletelo. Družba El Al je ustanovila komisijo, ki naj bi preučila celoten dogodek.

Balonarja Fosseta našli po četrem neuspelem poskusu poleta z balonom okoli sveta

17. 08. 1998 09.44

Ameriškemu balonarju Stevu Fossetu se je ponesrečil že četrti poskus v treh letih, tokrat prvi po južni polobli, da bi v enem zamahu z balonom obletel svet. 54-letnemu milijonarju iz Chicaga je deveti dan poleta načrte tokrat preprečila nevihta nad Novo Kaledonijo vzhodno od Avstralije.

Galileo znova pošilja podatke

31. 07. 1998 09.18

Po začasni izgubi zveze s samodejno vesoljsko sondo Galileo so v nadzornem središču v Pasadeni ponovno vzpostavili stik s to sondo, ki zdaj zopet pošilja znanstvene podatke, so sporočili v pasadenskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v Kaliforniji.