literarne
Slovenski literati končali skandinavsko turnejo
13. 10. 1999 15.19
Svetlana Makarovič, Evald Flisar, Brane Mozetič, Lela B. Njatin in Maja Novak se bodo danes vrnili v Ljubljano, potem ko so šest dni potovali po nordijskih prestolnicah in tam nastopali za svoje pisateljske kolege ter Slovence, ki živijo na Švedskem, Norveškem, Finskem in Danskem. Pred odhodom bodo v Koebenhavnu obiskali mestne oblasti in jim izročili poslanico ljubljanske županje Vike Potočnik. Na začetku literarne turneje sta bila z njimi še Tomaž Šalamun in Aleš Debeljak, ki pa sta zaradi obveznosti v Združenih državah prej zapustila slovensko pisateljsko ''karavano''.
Sedmi bienale Mitteleuropa
08. 10. 1999 18.44
V Schiltigheimu pri Strasbourgu se bo jutri začel 7. bienale z naslovom Mitteleuropa, ki bo do 24. oktobra združil pisatelje, pesnike in glasbenike iz 15 držav Osrednje in Vzhodne Evrope. Letošnji bienale bo potekal v znaku ''Političnega uporništva na Vzhodu med leti 1989 in 1999'', na njem pa bodo sodelovali pisatelji in umetniki iz nekdanje Nemške demokratične republike, Slovaške, Romunije, Makedonije, Gruzije in BiH. V okviru bienala bodo organizirali dvojezične literarne večere, ki bodo potekali v francoščini in jeziku povabljenih pisateljev. Na zaključku festivala se bodo pogovora o Kosovu udeležili kosovski pesniki in pisatelji, ki so prebegnili v Francijo, med njimi Ibrahim Berisha, Fakete Rexha in Binak Kelmedni. V okviru festivala bo tudi več večernih prireditev z umetniki kot je slovaška pevka Zusana Homolova, makedonski orkester pihal Bukovo in Kumpania Zelwer, ki igra judovsko glasbo. Na ogled bo šest vzhodnih filmov, med drugimi Sod Smodnika Gorana Paskaljevića, Few of us Litvanca Sharunasa Bartasa in In weitere Ferne, so nahe Nemca Wima Wendersa.
Italijan dobitnik kristala Vilenice
11. 09. 1999 17.49
Najboljši prispevek v zborniku 28 avtorjev, udeležencev letošnjih vileniških prireditev, je po odločitvi petčlanske žirije poezija italijanskega avtorja Angela Cherchija. Priznanje - vileniški kristal - so Cherchiju podelili predstavniki časnika Dnevnik, sponzorja Vilenice, v okviru literarne matineje v srednjeveškem Štanjelu.
Prvi dan Vilenice '99
10. 09. 1999 08.09
Pesniki, pisatelji in kulturni delavci iz 27 držav so si za izhodišče tradicionalne razprave v okviru vileniških prireditev izbrali fenomen Trsta - mesta v naši bližnji soseščini, ki je v svoji preteklosti pritegnilo in gostilo vrsto znamenitih literatov, da bi v razsežju med nekdanjim pomenom Trsta ter njegovim današnjim, po tej strani vsaj obrobnim položajem, razmišljali o kulturi v današnji in jutrišnji Evropi: o možnostih sožitja v mestih, regijah ali državah, v katerih živijo skupaj pripadniki različnih narodov in kultur, ne le drug poleg drugega, temveč drug z drugim, v ozračju, ki spodbuja ustvarjanje z medsebojnim oplajanjem.
Vilenica '99 - po novi zasnovi in bogatejša
04. 09. 1999 11.51
Prireditve ob podelitvi letošnje srednjeevropske literarne nagrade Vilenica - potekale bodo od 8. do 11. septembra v Sežani in na Krasu s ''podaljškom'' v Furlaniji - ohranjajo in bogatijo lani prenovljeno zasnovo srečanja, ki je kot ''medsebojni dialog in predstavljanje srednjeevropskih kultur in književnosti preostali Evropi in drugim delom sveta'' nadgradilo prejšnje, predvsem na literaturo srednje Evrope osredotočeno mednarodno srečanje pisateljev.
Konec 13. festivala Mesto - gledališče
16. 08. 1999 16.39
V črnogorski Budvi je sinoči svoja vrata do prihodnjega leta zaprl 13. festival Mesto - gledališče. Organizatorji so na Trgu pesnikov pripravili literarni večer Milorada Pavića, prvega lavreata mednarodne literarne nagrade ''Štefan Mitrov Ljubiša'' v Budvi in enega najbolj prevajanih jugoslovanskih pisateljev v tujini. Predstavili so tudi Pavićev najnovejši roman z naslovom Škatlica za pisanje (Kutija za pisanje). V cerkvi Svete Marije so v okviru letošnjega likovnega programa festivala odprli razstavo mlade slikarke iz Podgorice Jelene Tomašević, v glasbenem delu prireditve pa je nastopil Đorđe Balašević.
Umrl italijanski avtor Soldati, mojster psihoanalize
21. 06. 1999 12.30
Italijanski pisatelj in filmski režiser Mario Soldati, ki je veljal za mojstra literarne psihoanalize, je v soboto v starosti 92 let umrl v svoji vili ob ligurski obali v bližini La Spezie, je v nedeljo poročala italijanska televizija. Pisatelj, ki so mu kritiki izražali priznanje zaradi njegovega izrazitega zanimanja in občutka za moralne konflikte, je širši javnosti postal znan leta 1935 s knjigo spominov na bivanje v ZDA z naslovom America primo amore; avtor je z dveletno štipendijo študiral v New Yorku in prepotoval skoraj vso državo. V štiridesetih letih je objavil knjige Resnica o primeru Motta, Jezuitski prijatelj in Beg po Italiji. Svoje razkošno življenje in legendarno garderobo si je Soldati financiral s sodelovanjem pri več kot 30 filmih. Med drugim je sodeloval pri režiji monumentalnih del, kot sta Ben Hur ter Vojna in mir. Poleg tega je pisal televizijske serije, ukvarjal pa se je tudi s kriminalkami. Literarni sloves mu je leta 1954 prinesel roman Pisma s Caprija, za katerega je prejel ugledno italijansko nagrado Premio Strega. V knjigi Izpoved, ki je izšla leta 1955, je prikazal notranjo krizo mladega jezuita. Tudi Soldati, rojen 17. novembra 1906 v Torinu, je v rojstnem mestu obiskoval jezuitsko šolo. Kasneje je avtor, ki ga je povezovalo dolgoletno prijateljstvo z Grahamom Greenom, v Torinu in Rimu študiral filozofijo in umetnostno zgodovino.
Slavnostna akademija ob 100-letnici rojstva dr. Antona Slodnjaka
11. 06. 1999 15.07
Ob 100-letnici rojstva slovenskega literarnega zgodovinarja in pisatelja akademika dr. Antona Slodnjaka (1899-1983) bo v nedeljo, 13. junija, ob 10. uri v prosvetnem domu v Juršincih v Slovenskih Goricah slavnostna akademija.
Radijski igri ob 50-letnici smrti pisatelja Klausa Manna
31. 05. 1999 15.07
Veleposlaništvo Nemčije v Ljubljani in tukajšnja Nemška čitalnica sta v sodelovanju z RTV Slovenija pripravila prireditev ob 50-letnici smrti nemškega pisatelja Klausa Manna (1906-1949). V okrogli dvorani na Trgu Republike 3 v Ljubljani bo tako jutri, 1. junija, ob 19. uri javno poslušanje dveh radijskih iger, namreč AFFA in Pod častnikovim plaščem, avtorja Petra Zobca.
Letos bo Večernico prejela Janja Vidmar za Princesko z napako
28. 05. 1999 20.37
Žirija za podelitev Večernice, nagrade za najboljše mladinsko literarno delo v preteklem letu, ki je danes zasedala v Mariboru, se je odločila, da podeli Večernico Janji Vidmar za knjigo Princeska z napako. Nagrado bodo podelili novembra na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev z naslovom Oko besede v Murski Soboti.
Devetič literarna nagrada kresnik
19. 05. 1999 11.28
Strokovna žirija, v kateri so Andrej Arko, Jože Horvat, Samo Kutoš, Nela Malečkar in Veno Taufer, bo v ponedeljek, 24. maja, v okrogli dvorani Delove stolpnice objavila imena petih nominiranih romanov in njihovih avtorjev, ki se potegujejo za literarno nagrado kresnik.
Igralsko-plesna predstava Federico drevi v MGL
21. 04. 1999 17.03
Za Mali oder Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) je režiser Diego de Brea z igralko Majdo Grbac, plesalko Jeleno Marković in drugimi sodelavci postavil ''ugledališčeno poezijo'' Federica Garcie Lorce z naslovom Federico - telesnost besede. Premiera bo drevi ob 21.30.
Podarimo knjigo! - začetek slovenskih dnevov knjige
19. 04. 1999 14.34
Star katalonski običaj - lahko bi mu rekli ''pomladno knjižno valentinovo'', ki se je z geslom Podarimo knjigo! razširilo po večini držav Evrope, se je dodobra uveljavil tudi v Sloveniji; v prestolnici in vseh večjih mestih so dnevi pred 23. aprilom, Svetovnim dnevom knjige, že četrto leto zapored posvečeni popularizaciji knjige, te ''posode duha'', h kateri se zatekamo po odgovore na vprašanje o pomenu svojega bivanja. Slovenske dneve knjige so dopoldne v parku Zvezda, med stojnicami knjigotržcev in založb, ki ponujajo knjige po občutno nižjih cenah, odprli in z nagovori počastili predsednik države Milan Kučan, minister za kulturo Jožef Školč, ljubljanska županja Vika Potočnik in predsednik društva pisateljev Evald Flisar. Prireditev ob slovenskih dnevih knjige je toliko, da jih vseh preprosto ni mogoče našteti. Razen sejemske prodaje knjig po znižanih cenah v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Piranu, Sežani, Krškem in mnogih drugih mestih, predstavitev programov založb, knjižnih novosti in problemskih pogovorov bodo dogajanje dnevov popestrila še srečanja pesnikov in pisateljev z njihovim občinstvom, literarne matineje in večeri avtoric in avtorjev samih oz. taki, ko bodo umetniško besedo interpretirali gledališki igralci, nastopi glasbenikov, ki v svojem ustvarjanju ne pozabljajo na pomen besede, koncerti uglasbene poezije, srečanja mladih literarnih ustvarjalcev itd. itd. Ob vsem naštetem, kar se iz leta v leto sicer ponavlja, zbujajo pozornost še nekatere širše oz. vzporedne akcije.
Dobitnica nagrade Vstajenje monografija Beneška Slovenija
31. 03. 1999 17.53
Dobitnica zamejske literarne nagrade Vstajenje za leto 1998, ki jo bodo letos podelili že 36. leto, je monografija Milana Grega in Žive Gruden Beneška Slovenija, ki je izšla pri založbi Družina v Ljubljani. Nagrado bodo podelili 12. aprila v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Afriška pisatelja dobila nagrado skupnosti Commonwealth
27. 02. 1999 12.14
Ganski pisatelj Benjamin Kwakye in njegov južnoafriški kolega Marion Molteno sta dobitnika letošnje literarne nagrade, ki jo podeljujejo pisatelji britanske skupnosti narodov (Commonwealth). Nagrajenca bosta prejela tudi po 1000 funtov. Ganec Kwakye je bil nagrajen za delo z naslovom Oblačila golote, Molteno pa je nagrado prejel za knjigo z naslovom Če lahko hodiš, lahko tudi plešeš. Literarno nagrado držav Commonwealtha je ustanovila neka britanska fondacija z namenom nagrajevati in spodbujati delo pisateljev v 53 državah skupnosti ter predstavljati svetu njihove dosežke.
Cankarjeva založba predstavila Atlas svetovne literature
26. 02. 1999 16.36
Glavni urednik izvirne angleške izdaje Malcolm Bradbury, urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša in prevajalec v slovenščino Jure Potokar so danes v Društvu slovenskih pisateljev predstavili Atlas svetovne literature, v katerem je mednarodna skupina književnih biografov, romanopiscev in univerzitetnih profesorjev zaobjela obširen pregled svetovne literarne zgodovine od srednjega veka do danes. Slovenski prevod je po besedah Bradburyja, upokojenega profesorja angleške in ameriške literature, kritika ter pisca romanov, televizijskih dram in nadaljevank, sploh prvi prevod atlasa, ki je prvič izšel leta 1996, nastajal pa štiri leta.
Prevod Paternujeve monografije o Prešernu
05. 02. 1999 14.34
Goriška Mohorjeva družba je ob 150-letnici pesnikove smrti izdala italijanski prevod monografije France Prešeren 1800-1849 izpod peresa akademika Borisa Paternuja. Delo je izšlo leta 1994 najprej v nemškem prevodu in še istega leta v slovenskem izvirniku. V italijanski jezik je monografijo prelil uveljavljeni prevajalec iz slovenščine Paolo Privitera.
Bejrut letos kulturna prestolnica arabskega sveta
02. 02. 1999 11.09
Libanon bo letos, ko je njegova prestolnica Bejrut kulturna prestolnica arabskega sveta, s proračunom milijona dolarjev uresničil devet projektov.
Romanopisec Martin Garzo dobitnik španske nagrade Nadal
08. 01. 1999 12.33
Španski romanopisec Gustavo Martin Garzo je dobitnik tradicionalne literarne nagrade Nadal. Najstarejše špansko literarno priznanje so 50-letnemu pisatelju podelili za ljubezenski roman Las historias de Marta y Fernando (Zgodbe o Marti in Fernandu). Nagrado Nadal podeljuje založba Destino in jo spremlja denarna premija v višini treh milijonov pezet (približno 3,5 milijona SIT).
Prelomi in mostovi - avstrijsko-slovenski literarni odnosi
27. 10. 1998 11.57
V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Prelomi in mostovi ter predstavili zbornik K zgodovini avstrijsko-slovenskih literarnih odnosov avtorjev Andreasa Brandtnerja in Wernerja Michlerja. Zbornik je letos izšel na Dunaju. Razstava - odprla jo bosta veleposlanik Avstrije v Ljubljani Gerhard Wagner in programski direktor NUK-a Vilenka Jakac-Bizjak - bo odprta do 20. novembra.
Literarna nagrada Planeta za Majhno sramoto
16. 10. 1998 08.55
Dobitnica letošnje literarne nagrade Planeta je urugvajska pisateljica Carmen Posadas, avtorica romana Majhne sramote (Pequenas infamias), je sporočila žirija v Barceloni.
Peter Handke dobitnik srbske nagrade Zlati ključ Smedereva
13. 10. 1998 11.45
Avstrijski literat Peter Handke je letošnji nagrajenec Zlatega ključa Smedereva, srbske literarne nagrade. Handke je omenjeno nagrado dobil za pred 30 leti izdano pesniško zbirko Notranji svet zunanjega sveta notranjosti (Die Innen Welt der Aussen Welt der Innen Welt), ki naj bi kmalu izšla tudi v srbskem jeziku. Handke je v Srbiji postal priljubljen zlasti po izdaji svoje knjige Zimsko popotovanje po Srbiji...
Petdeset let Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU
29. 09. 1998 13.56
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) praznuje pet desetletij obstoja.
Vileniški kristal Petru Semoliču
12. 09. 1998 13.28
Literarni ustvarjalci iz več kot 25 držav, udeleženci letošnjih prireditev ob podelitvi srednjeevropske literarne nagrade Vilenica, so se v soboto opoldne po tradiciji zbrali v Štanjelu na Krasu. Že tretje letošnje branje so namesto na prostem zaradi vremena pripravili v zgornjih prostorih galerije Lojzeta Spacala.
V Galeriji ZDSLU bodo odprli razstavo akademskega slikarja Jožefa Muhoviča
31. 08. 1998 12.32
V Galeriji ZDSLU bodo zvečer odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Jožefa Muhoviča, posvečeno XIV. mednarodnemu kongresu za estetiko. Razstavljene slike in risbe, v katere Muhovič poleg likovnih elementov vpleta tudi literarne, scenografske in filmske elemente ter izsledke filozofskih razmišljanj in likovno teoretskih proučevanj, bodo na ogled do 15. septembra.
Britanci končano predsedovanje EU označili s poezijo
20. 06. 1998 09.36
V Veliki Britaniji je od petka v restavracijah, na vlakih in v kinodvoranah "navzoča" poezija. Ministrstvo za kulturo se je namreč odločilo, da bo sklenitev predsedovanja Velike Britanije Evropski uniji proslavilo prav s to literarno zvrstjo. Ministrstvo je izbralo predvsem pesmi živečih avtorjev, saj želi pokazati, da poezija ni le del literarne dediščine, ampak tudi živa in sodobna umetniška zvrst. V izbor so uvrstili poezijo niza še neznanih pesnikov, pa tudi znanih, kot je Španec Federico Garcia Lorca. Za kaseto, ki jo predvajajo radijske postaje, sta pesmi prebrala dva britanska igralca, plakate z natisnjenimi pesmimi pa so razobesili v podzemni železnici, v vlakih Eurostar in na oglasnih deskah v restavracijah in barih.
Konec literarne revije Vuelta?
18. 06. 1998 15.12
Po napovedih naj bi avgusta letos prenehala izhajati prestižna mesečna literarna revija Vuelta, najvplivnejša na tem področju v Latinski Ameriki, ki jo je leta 1976 ustanovil aprila letos umrli sloviti mehiški pesnik Octavio Paz. Omenjeni sklep so sprejeli po odločitvi Pazove vdove, ki meni, "da iz spoštovanja do pesnikovega življenja in dela revija ne more več izhajati".
Pisatelj Francisco Ayala dobitnik nagrade Princ Asturije
23. 05. 1998 11.36
Pisatelj in esejist Francisco Ayala je letošnji dobitnik nagrade Princ Asturije za književnost. Nagrado je dobil za prispevek k španski literaturi.
Podelili bodo novoustanovljeno Stritarjevo nagrado
04. 03. 1998 16.36
V Društvu slovenskih pisateljev bodo v petek, ob 162-letnici rojstva Josipa Stritarja, podelili novoustanovljeno Stritarjevo nagrado, namenjeno za dosežke mladih na področju literarne kritike; prvi dobitnik nagrade je Mitja Čander.
Prešernova pot v svet - kranjski projekt v počastitev Prešernovih obletnic
05. 02. 1998 11.48
Ob letošnjem kulturnem prazniku in bližnjih obletnicah smrti in rojstva Franceta Prešerna (1840-1849) so si v Kranju zastavili pomemben, zahteven in večplasten projekt z naslovom Prešernova pot v svet.