literarni

Retrospektiva Marcela Broodthaersa

12. 03. 2001 00.00

V Palači lepih umetnosti v Bruslju so odprli retrospektivo belgijskega umetnika Marcela Broodthaersa (1924-1976), ki je s svojim delom zaznamoval umetnost 20. stoletja ter postavil pod vprašaj status in vlogo umetnosti.

Počastitev praznika na veleposlaništvih

08. 02. 2001 00.00

Slovenski kulturni praznik so sinoči počastili tudi na slovenskih veleposlaništvih po svetu. Na veleposlaništvu v Parizu so praznik obeležili ob navzočnosti slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki se je mudil na obisku v Franciji. V govoru na slovesnem sprejemu je minister spomnil, da država letos praznuje deseto obletnico slovenske samostojnosti in menil, da je prav močna slovenska kulturna identiteta bistveno pripomogla k osamosvojitvi države. V kulturnem delu proslave je nastopila slovenska pevka Alenka Godec s priredbami slovenskih narodnih in popularnih skladb ter tudi tujimi melodijami.

Juričeva v galeriji Alkatraz

25. 01. 2001 00.00

V galeriji Alkatraz na Metelkovi bo danes ob 21. uri kot rezultat simbioze med galerijo in Mreže poezije po pošti potekal literarni večer pesnice Maje Jurič. Pesnica od leta 1996 sodeluje v skupini Poezija po pošti. Svoje pesmi je na javnih nastopih predstavila tako v Sloveniji kot tudi v tujini, tokrat pa gre za njen prvi samostojni pesniški večer.

Podelitev nagrad v Celju

24. 01. 2001 00.00

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo na slovesnosti v celjskem Narodnem domu nocoj podelil priznanja za dosežke na ljubiteljskem kulturnem področju za leto 2000. Sedmim nagrajencem, ki bodo nagrade prejeli na podlagi rezultatov javnega razpisa, objavljenega junija lani, bo čestitala kulturna ministrica Andreja Rihter, slavnostni govornik pa bo lanski dobitnik zlate plakete sklada Jože Humer, so sporočili s sklada za kulturne dejavnosti.

Sedem let Apokalipse

22. 01. 2001 00.00

S ponedeljkom se začenja teden kulturno-umetniškega društva in revije Apokalipsa, ki praznuje sedmo leto ustvarjanja. Do petka, 26. januarja, se bodo v knjigarni Konzorcij v Ljubljani zvrstile okrogle mize, predstavitev pesniške zbirke Iva Volariča Fea in antologije slovenskega haikuja v slovaški reviji Romboid, potekal pa bo tudi pogovor o antologiji mlade slovenske poezije v hrvaški reviji Quorum. Vse prireditve se bodo pričenjale ob 18. uri.

Pesniška zbirka Vena Tauferja Kosmi

13. 12. 2000 00.00

V Društvu slovenskih pisateljev je bila danes predstavljena nova pesniška zbirka Vena Tauferja, že enajsta po vrsti: Kosmi. Urednik zbirke Aleksander Zorn je opazil, da je Taufer, začetnik slovenskega modernizma, v zrelih letih "pokazal čustva". Kosmi so razdeljeni na dva dela: enega predstavlja petinpetdeset novih pesmi, drugega pa osemintrideset predelanih pesmi iz vseh preteklih zbirk. Knjigo je izdala elitna knjižna zbirka Nova slovenska knjiga založbe Mladinska knjiga.

Izbrana dela Jorgeja Luisa Borgesa

12. 12. 2000 00.00

Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gre za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en izbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet knjig, ki jih bomo na knjižnih policah v celoti dobili v naslednjih dveh letih. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drobnič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu Maje Šabec, zraven pa še Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in Šest problemov za Isidra Parodija v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Zbirko so uredili Andrej Blatnik, Tomo Virk in Branka Kalenič Ramšak, likovno podobo pa ji je priskrbela Darja Spanring Marčina. Predstavili pa so tudi Zbornik mednarodnega posvetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti.

Umrl britanski romanopisec Malcolm Bradbury

29. 11. 2000 00.00

V 68. letu starosti je umrl britanski romanopisec sir Malcolm Bradbury, ki je med drugim napisal romana Eating People is Wrong in The History Man. Bradbury je utemeljil šolo kreativnega pisanja na univerzi East Anglia, iz katere so prišli številni znani romanopisci, med njimi tudi Kazu Išigura in Ian McEwan, dobitnika ugledne britanske literarne nagrade Booker. Britanski dnevnik Times je tečaj kreativnega pisanja, ki na univerzi v Norwichu na jugovzhodu države deluje od leta 1970, opisal kot ustanovo, ki je vzgojila številna velika imena sodobnega britanskega pisanja. Bradbury je bil profesor ameriških študij na univerzi, delal pa je tudi kot televizijski scenarist in literarni kritik. Njegov šesti, zadnji roman To The Hermitage je bil objavljen pred sedmimi meseci.

Prvi Dan štipendistov MOL

21. 11. 2000 00.00

Mestna občina Ljubljana (MOL) bo jutri na Ljubljanskem gradu pripravila prvi Dan štipendistov MOL, na katerem bodo javnosti predstavili projekte svojih štipendistov, ljubljanska županja Vika Potočnik pa bo prvim diplomantom izročila tudi priznanja. Za predstavitev se je prijavilo trideset štipendistov - dijakov in študentov - ki bodo na predstavitvi razstavili slikarska in kiparska dela, modna oblačila in umetniške fotografije. Študenti glasbe se bodo predstavili z glasbenimi točkami, pripravljena pa je tudi projekcija krajšega filma študentke filmske režije, izvedba gledališkega dela ter literarni večer, na katerem bodo predstavljena pisma sodobnikov Ivana Cankarja, so sporočili iz MOL.

Novembrski literarni večeri

02. 11. 2000 00.00

Društvo slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 bo tudi novembra gostilo vrsto literarno-družabnih dogodkov, ki jih organizirajo študentje primerjalne književnosti ljubljanske filozofkse fakultete in revija Literatura. Literarna srečanja in tematski večeri bodo, tako kot doslej, ob ponedeljkih, vsakokrat ob 20. uri. Prvi gost v tem mesecu bo 6. novembra pesnik Uroš Zupan, ki je pravkar dobil najvišjo stanovsko priznanje, Jenkovo nagrado.

Jezikoslovna konferenca v Ljubljani

26. 10. 2000 00.00

Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravlja slovensko-makedonsko konferenco z naslovom Slovenski in makedonski jezik ter literatura v sodobnih družbenih okoliščinah. Na srečanju so ugledni slovenski in makedonski jezikoslovci in literarni zgodovinarji z ljubljanske filozofske in skopske filološke fakultete v več kot tridesetih referatih obravnavali svoje vsakdanje pedagoško in raziskovalno delo in skušali ugotoviti, kako njihova strokovna prizadevanja učinkujejo v sodobnih tranzicijskih razmerah in kaj lahko prispevajo k odprtim dilemam makedonskega in slovenskega naroda.

Premiera monodrame Radka Poliča

20. 10. 2000 00.00

V Štihovi dvorani bo v sredo, 22. novembra, premiera gledališke monodrame Dobro jutro, s katero bo dramski igralec Radko Polič obeležil 40. obletnico svojega gledališkega in filmskega ustvarjanja. Predstava nastaja v produkciji Cankarjevega doma.

Večeri razmišljanj in poezije v klubu Lili Novy

25. 09. 2000 00.00

Literarni klub Cankarjevega doma, ki domuje v dvorani Lili Novy, bo začel novo sezono oktobra. Večeri, posvečeni poeziji, esejistiki in širšim temam, ki so povezane s temelji sodobne umetnosti, nosijo skupni naslov Jesenski dotiki besed. Na prvem, 3. oktobra, bo umetnostni zgodovinar, filozof in pesnik Andrej Medved razmišljal o dometu in razsežnostih sodobne poezije na ozadju del Vladimirja Memona, Antonina Artauda in Georgesa Batailla. Temu bosta sledila še dva dogodka, 11. oktobra bo v klubu CD počastitev 70-letnice pesnice Neže Maurer, 16. oktobra pa v Lili Novy večer, posvečen esejistiki: Aleš Debeljak bo govoril o Edvardu Kocbeku, Marjanu Rožancu in Tarasu Kermaunerju ter njihovem iskanju boga.

Predstavitev slovaške književnosti

08. 09. 2000 00.00

Na prireditvah ob podelitvi nagrade Vilenica se bodo odslej razen vabljenih umetnikov podrobneje predstavljale tudi posamezne nacionalne književnosti, za začetek tiste iz srednjeevropskih držav. Prireditelji Vilenice so se tako odločili zato, da bi nadgradili dosedanje razsežnosti srečanj (branja in razprave) in da bi po vileniških dogodkih ostalo več trajno uporabnih publikacij. Prvo, dvojezično antologijo z naslovom Sto let slovaške književnosti, ki je podprla včerajšnjo predstavitev te literature v Domu Srečka Kosovela, so na pobudo in ob sodelovanju slovakista prof. dr. Andreja Rozmana s Filozofske fakultete v Ljubljani v kratkih šestih mesecih pripravili slovaški literarni raziskovalci in teoretiki pod vodstvom dr. Stanislave Chrobakove, izdali pa društvi pisateljev iz obeh držav v sodelovanju s slovaškim Literarno-informacijskim centrom in Inštitutom za slovaško književnost Slovaške akademije znanosti.

Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji

26. 08. 2000 00.00

Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.

Beckettov festival v Berlinu

20. 07. 2000 12.59

Z deli Čakajoč na Godota in Konec igre je irski Nobelov nagrajenec za literaturo Samuel Beckett (1906 - 1989) zaznamoval sodobno gledališče. V Berlinu bodo septembra letos pripravili Beckettov festival, na katerem bodo sodelovala gledališča iz ZDA, Francije, Češke, Poljske in Švice. Na festivalu, ki se bo začel 17. septembra in bo trajal do 1. oktobra, bodo pripravili tudi okrogle mize o delu in osebnosti Becketta, v večernih urah pa so napovedani literarni večeri, na katerih bodo brali Beckettova dela.

Veliko pesnikov, malo bralcev

15. 07. 2000 13.19

Italijani so narod pesnikov: na polotoku vsak dan objavijo štiri nove knjige poezije ali podelijo kako več ali manj znano priznanje za liriko. Toda verzov, ki so v glavnem izdani na lastno pest, v Italiji ne bere skoraj nihče, je poročal italijanski časnik Il Messaggero. Na več tisoč ljubiteljskih pesnikov pride le nekaj sto bralcev. ''Nič čudnega,'' meni neki italijanski literarni poznavalec. ''Ta poezija je v večini primerov nerazumljiva.''

Literarna natečaja

14. 07. 2000 21.32

Tržaška revija Mladika razpisuje 29. nagradni literarni natečaj za izvirno, še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Mohorjeva družba iz Celovca pa je razpisala literarno delavnico, ki bo septembra v Libučah na Koroškem. Rokopise za literarni natečaj Mladike je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih do 15. decembra. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro, podatki o avtorju pa morajo biti zaprti v kuverti. Teksti v prozi ne smejo presegati več kot deset strani, ciklus poezije pa lahko predstavlja samo izbor najboljših pesmi. dela bo pregledala petčlanska komisija, nagrajena dela pa bodo objavljena v letniku 2001. Objavljena bodo tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija menila, da so primerna za objavo. Celovška Mohorjeva družba, Katoliška mladina, Katoliška prosveta in Galerija Falke bodo 16. septembra v Libučah pri Celovcu priredili enodnevno literarno delavnico za slovensko pišoče avtorje z uporabo starinskih pisalnih strojev. Iz tam nastalih besedil bodo v improvizirani knjižni izdaji izdali zbornik.

Literarni natečaj za pesnike in pisatelje

12. 07. 2000 15.07

Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti objavlja literarni natečaj za 22. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Sodelujejo lahko avtorji, ki pišejo v svojem maternem jeziku (ne slovenščini). Na razpis lahko pošljejo prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramatiko. Prispevki morajo biti poslani do 30. julija 2000 v treh izvodih na naslov Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, s pripisom Za 22. srečanje.

Obletnica delovanja multimedijskega centra Kibla

28. 06. 2000 15.49

Multimedijski center KiberSRCeLab - KIBLA bo v petek, 30. junija, ob 20. uri pripravil proslavo ob četrti obletnici delovanja. Ob tem bodo tudi slovesno odprli tablo KIBLA arhitekta in oblikovalca Dejana Štamparja. Center je bil ustanovljen leta 1996 kot projekt narodnega doma Maribor in Zavoda za odprto družbo Slovenija. Poleg njiju ga podpirata še kulturno ministrstvo in mestna občina Maribor.

100-letnica ustanovitve društva Slovenec

23. 06. 2000 10.22

V parku Hribenca v Zabrežcu pri Borštu v občini Dolina pri Trstu je bila sinoči ena od večjih prireditev ob 100-letnici ustanovitve prosvetnega društva Slovenec z naslovom Literarni večer ob kresu.

Literarni večer prevodov Prešernovih pesmi

14. 06. 2000 14.20

Mohorjevi hiši v Celovcu je bil literarni večer, na katerem sta Klaus Detlef Olof in Tom Priestly prebirala pesmi Franceta Prešerna v nemškem in angleškem prevodu. Prireditev, ki jo je z glasbo popestril saksofonist Michael Erian, je pripravila celovška Mohorjeva družba v sklopu praznovanj 200-letnice rojstva največjega slovenskega pesnika, v t. i. Prešernem letu 2000.

Pisatelji od Lizbone do Berlina

06. 06. 2000 13.24

Lizbona je danes gostila pisatelje iz 43 držav, večinoma evropskih, ki bodo v naslednjih šestih tednih z vlakom prepotovali 11 držav oziroma 7000 kilometrov.

Nina Kokelj predstavlja Sviloprejko

25. 05. 2000 16.33

V mini teatru na Ljubljanskem gradu bo v okviru makedonsko-slovenskega večera nocoj ob 21.00 uri predstavitev novega romana mlade slovenske pisateljice Nine Kokelj Sviloprejka.

Vlak literature - Evropa 2000

20. 05. 2000 11.09

Od 4. junija do 14. julija bo potekal Vlak literature - Evropa 2000, največji evropski literarni projekt leta 2000. Vlak bo potoval od Lizbone do Berlina skozi 22 mest in 16 držav, v njem pa bodo sodelovale literarne delegacije iz 45 držav. Slovensko delegacijo bodo zastopali trije avtorji - Aleš Šteger, Esad Babačič in Aleš Čar - in koordinator ter prevajalec Igor Divjak, je sporočila Študentska založba v Ljubljani.

V Škofji Loki od danes festival Štunf

12. 05. 2000 13.44

V organizaciji Zveze študentskih klubov ŠKIS in kluba škofjeloških študentov se bo popoldne začel festival Štunf. V okviru dvodnevnega festivala bodo potekale razne kulturne prireditve: koncerti, razstava likovnikov, literarni večer, gledališke igre, filmske projekcije, likovne delavnice in okrogla miza.

Podelitev 37. nagrade Vstajenje

09. 05. 2000 11.04

V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev (DSI) v Trstu so sinoči zdomski pesnici Mileni Šoukal podelili 37. literarno nagrado Vstajenje za leto 1999, in sicer za zbirko Ptice na poletu, ki je izšla lani pri Celjski Mohorjevi družbi v zbirki Žerjavi.

Večer s Tratnikovo in Šalejem

08. 05. 2000 12.52

V organizaciji literarne revije Primorska srečanja se bosta drevi v Društvu slovenskih pisateljev predstavila pisateljica, esejistka in prevajalka Suzana Tratnik ter pisatelj in prevajalec Milan Šalej.

Mednarodno srečanje Pen na Bledu

04. 05. 2000 14.09

Tema današnje okrogle mize Jezik književnosti med zemljo in obzorjem je izzvala udeležence mednarodnega srečanja pisateljev k razmišljanju o temeljih sporazumevanja, predvsem pa o vlogi, ki jo ima literatura za medsebojno razumevanje narodov. V hotelu Park jo je vodil Veno Taufer, predsednik slovenskega centra Pen, ki organizira srečanje. Uvodni govornik Jochen Kelter je poudaril, da literatura spet obnavlja, če ga že ne ustvarja. Aktualna globalizacija je po njegovem funkcionalizirala jezik do te mere, da v podporo materialnemu bogatenju posreduje ničvredne informacije, literatura pa uveljavlja domišljijo, gradi nadčutni svet in tako resnično bogati življenje. Kelter je prepričan, da jezik spet ohranja suverenost narodov, kakršna je že bila njegova vloga nekoč v preteklosti. Ta švicarski pisatelj je tudi predsednik evropske pisateljske konference, ki se kot vseevropska organizacija zavzema za uveljavitev kulturne politike v programih Evropska unije. Romunska pisateljica Ioanna Ieronim Brandus je opozorila, da pogosto prav nejasne identitete narodov ustvarjajo nacionalizme. Teme, ki jih nacionalistične vlade potiskajo v molk, pa lahko zaživijo v prevedenih knjigah tujih avtorjev. Portugalec Joao Barrento je zbrane spomnil, da literatura išče smisel tam, kjer navidez ni ničesar. Tone Peršak je ugotovil, da se je v Sloveniji zanimanje za literaturo močno zmanjšalo, od kar le-ta ni več v službi vsakdanje politike. Zdi se mu, da pri nas literatura ni nič bolj privilegirana kot drugod po svetu.

Nova knjiga Borisa Pangerca

04. 05. 2000 13.09

Na sedežu Slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik v Dolini pri Trstu so sinoči predstavili novo knjigo tržaškega pesnika in pisatelja Borisa Pangerca, župana v občini Dolina. Gre za zbirko črtic in novel z naslovom Grad v Kaličju, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska (ZTT) v zbirki Mornik.