ljudske
Estonija še brez predsednika
27. 08. 2001 00.00
Estonski parlament v prvem krogu glasovanja po pričakovanjih ni uspel izvoliti novega predsednika države.
O financiranju slovenskih strank
26. 08. 2001 00.00
Drugo polovico avgusta je slovensko notranjo politiko zaznamovala afera Združene liste. Gre za občutljivo temo, zato smo jo postavili v središče.
Posvet SLS+SKD v Ribnici
13. 07. 2001 00.00
V Ribnici poteka delovni posvet SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, na katerem se vodstvo stranke in poslanci analizirali organizacijski ustroj stranke in aktualne politične teme. Analiza organizacijskega dela v stranki pomeni tudi pripravo na strankin jesenski tabor, obravnavali pa so tudi spremembe statuta in strategijo nastopa stranke na lokalnih volitvah prihodnje leto. Med aktualnimi temami pa so obravnavali makrofiskalni scenarij za prihodnja leta in vprašanje odnosov s Hrvaško - v naslednjih dneh se namreč pričakuje, da bodo pogajalske skupine predstavile predloge rešitev vprašanj o meji ter Nuklearni elektrarni Krško. Govorili so tudi o odnosih v vladni koaliciji. Sicer pa bo temu namenjeno koalicijsko srečanje, ki bo predvidoma prihodnjo sredo.
Ključno vprašanje je meja s Hrvaško
09. 07. 2001 00.00
S sobotno sejo sveta SDS, ki po odločitvi na majskem kongresu postaja najpomembnejši strankin organ med kongresoma, se je zaokrožil proces sprememb v stranki, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik SDS Janez Janša. Svet je sicer za svojega predsednika izvolil Milana Zvera, za podpredsednika stranke Miho Brejca in Andreja Bručana, glavni tajnik pa ostaja Dušan Strnad. V stranki po Janševih besedah tudi razmišljajo, da bi uvedli novo funkcijo političnega tajnika.
Tabor protiglobalistov v Prekmurju
07. 07. 2001 00.00
Zadnje čase se o nasprotnikih globalizacije, ki redno spremljajo vrhunska srečanja politikov in se bodejo s policijo, veliko govori. Pogosto neosnovano. Ob nedavnem srečanju Bush - Putin so bili v središču pozornosti tudi v Sloveniji. Tokrat so spet pri nas, v Prekmurju, kjer so se ustavili, pred protestom v Italiji. V Genovi bo čez dva tedna srečanje voditeljev najbogatejših držav sveta. Pisana družba z vseh koncev sveta se želi z ljudmi pogovoriti in jih seznaniti, da proti-globalizacija ni proti povezovanju in sodelovanju - je pa proti načinu, kako to poteka. Kot pravi Andrej Kurnik, slovenski udeleženec tabora, poteka v korist manjšine in na škodo večine prebivalcev tega planeta.
Spopadi v Nepalu
07. 07. 2001 00.00
V sinočnih napadih maoističnih upornikov v treh provincah zahodnega Nepala je umrlo 35 policistov, štirje pa so bili ranjeni, so danes sporočili iz nepalskega notranjega ministrstva. V enem izmed napadov je večja skupina upornikov napadla policijsko postojanko v okrožju Lamjung, približno 190 kilometrov oddaljeno od glavnega mesta Katmanduja. V dve uri trajajočem boju je bilo ubitih 22 policistov, uporniki pa naj bi bili odgovorni tudi za nedavni bombni napad na rezidenco premiera Koirale.
25-letnica Bežigrajske galerije
04. 07. 2001 00.00
Bežigrajska galerija v Ljubljani je bila pred 25 leti ustanovljena kot društvo, od leta 1996 pa je vključena v Mestno galerijo. Njeno glavno vodilo je bila predstavitev dobrih mladih, a še neuveljavljenih umetnikov. Razstavno dejavnost je leta 1976 začela s postavitvijo lesenih skulptur kiparke Dragice Čadeževe, se pred drevišnjim odprtjem jubilejne razstave, poimenovane Prostor spreminjanj, spominja Pavel Brglez, predsednik upravnega odbora galerije v letih 1976-1995. Galerijo je najprej vodil Tomaž Bole, že več kot dve desetletji pa je na njenem čelu Miloš Bašin. Galerija je pridobila za sodelovanje vrsto likovnih kritikov, kot so Franc Zalar, Tomaž Brejc, Aleksander Bassin, Jože Hudeček, Milček Komelj in drugi. Pripravila je skorajda 300 razstav, ki jih je videlo približno 258.000 obiskovalcev.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Nova vlada prihodnji teden
03. 07. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica bo novo zvezno vlado imenoval najverjetneje v začetku prihodnjega tedna, so po pogovorih s Koštunico napovedali predstavniki črnogorske koalicije Skupaj za Jugoslavijo. V novo jugoslovansko vlado naj bi razen dosedanje koalicijske partnerice, črnogorske Socialistične ljudske stranke (SNP) vstopili še Narodna stranka in Srbska ljudska stranka. Ogrodje koalicije bi predstavljala SNP, njen predstavnik pa naj bi bil tudi mandatar nove zvezne vlade. Najverjetnejši kandidat naj bi bil prav predsednik SNP Predrag Bulatović.
Politična kriza v ZRJ
30. 06. 2001 00.00
V središču Beograda je sinoči protestiralo 15.000 ljudi, ki se ne strinjajo z Miloševićevo izročitvijo Haagu. Zahtevali so odstop zvezne in srbske vlade ter predčasne volitve. S položaja predsednika zvezne vlade pa je protestno odstopil podpredsednik črnogorske socialistične ljudske stranke Zoran Žižić. O razlogih za tako odločitev je Zoran Žižić povedal, da so razlogi za njegov odstop zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo, kot odločitev ustavnega sodišča in tudi koalicijski sporazum z DOS-om. "Srbska vlada na ta način prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ker gre po moji oceni za grob poseg v temelje zvezne države, sem ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo postopki za sestavo nove vlade začeli že v ponedeljek," je še povedal Žižić
ZLSD za čimprejšnjo ratifikacijo
29. 06. 2001 00.00
Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) se zavzema za čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško (SOPS), saj po odločitvi ustavnega sodišča, da sporazum ni v neskladju z ustavo, za odlog ratifikacije ni več nobenega razloga. V ZLSD zavračajo predlog resolucije SLS+SKD Slovenske ljudske stranke o določitvi mejne črte, saj menijo, da je nepotrebna in otežuje pogajanja o meji s Hrvaško.
Odstop premiera Žižića
29. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić, eden od vodij črnogorske Socialistične ljudske stranke, je odstopil s položaja predsednika vlade. Žižić je svojo odločitev sporočil po izredni seji jugoslovanske vlade, njegov odstop pa pomeni razpad koalicijske vlade, sestavljene iz SNP in Demokratične opozicije Srbije. Razlog za odstop Žižića in ministrov njegove stranke je izročitev Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je posebej za 24 ur še izjavil: "Razlog za moj odstop so zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo kot odločitev ustavnega sodišča in koalicijski sporazum z DOS. Tako je očitno, da republiška vlada prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ocenil sem, da je to grob poseg v temelje zvezne države, zato sem tudi ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo že v ponedeljek začeli postopki za sestavo nove zvezne vlade."
Lipič odkril spominsko obeležje
26. 06. 2001 00.00
Pred centrom za vojaško zgodovinsko dejavnost ministrstva za obrambo je potekala slovesnost ob odkritju spominskega obeležja v počastitev 10. obletnice vojne za Slovenijo. Spominsko obeležje predstavlja figuro jezdeca - cestna ovira, kakršne so v osamosvojitveni vojni služile za zaustavljanje enot Jugoslovanske ljudske armade. Spominsko obeležje je odkril načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič, slavnostni govornik na prireditvi pa je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Tomaž Čas.
Deset let slovenske državnosti
26. 06. 2001 00.00
Slovenija je včeraj praznovala dan državnosti. Točno pred desetimi leti je namreč takratna slovenska skupščina na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti ter tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Prodi na Irskem
22. 06. 2001 00.00
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi se je po včerajšnjih spornih izjavah, da ratifikacija pogodbe iz Nice ni pravni pogoj za širitev Evropske unije, danes v Dublinu sestal še z irskimi nasprotniki širitvenega procesa. Irski nasprotniki pogodbe iz Nice, ki so jih 7. junija na referendumu podprli tudi volivci, s tem pa se je v krizi znašel celoten širitveni proces EU, so že napovedali, da se bodo še naprej borili proti ratifikaciji te pogodbe. Prodi je ob tem dejal, da če Irska pogodbe iz Nice na ponovitvi referenduma ne bo sprejela, bo ta sporazum potisnjen ob stran, v EU pa bo treba odpreti novo fazo pogovorov. "Politično bo širjenje unije sicer zagotovo nemogoče," je še povedal Prodi.
Priprave na 10. obletnico samostojnosti
22. 06. 2001 00.00
Praznovanja ob 10. obletnici slovenske samostojnosti ne bodo potekala le v dneh neposredno ob dnevu državnosti, temveč so se začela že s slavnostnim koncertom Slovenske vojske 11. maja v ljubljanskem Cankarjevem domu, zaključila pa se bodo s počastitvijo obletnice odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije 26. oktobra v Kopru, je povedala direktorica vladnega urada za informiranje Alja Brglez.
Odzivi na pisanje hrvaških medijev
20. 06. 2001 00.00
Slovenija in Hrvaška naj bi bili tik pred dogovorom o najbolj občutljivem odprtem vprašanju med državama - o poteku kopenske in morske meje. Hrvaška stran današnjega pisanja hrvaškega časnika Vjesnik, ki je predstavil domnevni kompromisni predlog hrvaške vlade za rešitev vprašanja meje, in srečanja obeh premierov Drnovška in Račana ni želela komentirati, redkobesedni pa so bili tudi slovenski predstavniki.
Hamas bo nadaljeval z napadi
06. 06. 2001 00.00
Štiri dni po tem, ko je palestinski voditelj Jaser Arafat razglasil premirje z Izraelom, Palestinci na jugu Gaze in na Zahodnem bregu nadaljujejo napade na izraelske sile. Izraelska vlada se je zato sestala na kriznem sestanku in v izjavi za javnost poudarila, da bodo naslednje ure kritične.
Nesoglasja v SDS
22. 05. 2001 00.00
Vrenje v socialdemokratski stranki po kongresu v Celju se nadaljuje. Poslanec Franc Čebulj je vodstvu stranke poslal pismo, v katerem je napovedal zamrznitev odnosov. Kaj to pomeni, v stranki za zdaj še ne vedo. Predsednik socialdemokratov Janez Janša zadeve ne želi komentirati, preden se ne pogovori s Čebuljem. Čebulja, ki ima zelo zvišan krvni pritisk, na sejo poslanske skupine ni bilo. Po nekaterih informacijah naj bi se za nekaj dni umaknil v bolnico. Po besedah Janeza Janše so o Čebulju sicer imeli namen razpravljati, vendar brez njegove prisotnosti tega niso storili. Ostali poslanci SDS pričakujejo, da bo Čebulj ostal v njihovih vrstah. Tudi sam Franc Čebulj je že med celjskim kongresom stranke dejal, da o izstopu iz stranke ne razmišlja, da pa bi bilo treba urediti demokratične sile znotraj stranke in narediti korak naprej od sedanje prakse.
Koncert zbora Veter
18. 05. 2001 00.00
V Zavodu sv. Stanislava bo drevi ob 20. uri nastopil mešani mladinski pevski zbor ljubljanskih srednješolcev Veter, ki deluje pri Glasbeni mladini ljubljanski. Zbor vodi Urša Lah. Prvi del koncerta bo ponudil kratek presek razvoja zbornega petja od renesanse prek romantike do našega časa. Skladateljema XX. stoletja Orbanu in Ebenu se bo pridružila mlada slovenska skladateljica Nana Forte, pevka v Vetru. Drugi del koncerta bo prinesel predvsem slovenske ljudske pesmi.
Slovesnost v Pekrah
18. 05. 2001 00.00
Ob dnevu Slovenske vojske in 10. obletnici dogodkov v Pekrah, ki so bili povod za kasnejšo osamosvojitveno vojno, je vrh Slovenske vojske v Pekrah, za Slovenijo zgodovinskem kraju, pripravil slovesnost. Ko so pripadniki Teritorialne obrambe zajeli dva jugoslovanska vojaka je namreč v Pekrah, kjer se je urila prva generacija slovenskih vojakov, prišlo do prve resne napetosti med pripadniki Teritorialne obrambe in Jugoslovanske ljudske armade.
Zavarovalniški trg se odpira
16. 05. 2001 00.00
Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Tako so ugodili delničarjem Zavarovalnice Triglav, ki so vložili pobudo za presojo ustavnosti.
Mirne volitve na Filipinih
14. 05. 2001 00.00
Po podatkih filipinskih nevladnih organizacij, ki so spremljale kongresne in lokalne volitve na Filipinih, med volitvami ni prišlo do hujših zapletov . Zabeležili so le manjše probleme zaradi pomanjkljivih volilnih seznamov, vendar so se kljub temu volišča zaprla pravočasno, ročno štetje glasov v posameznih volilnih okrajih pa je194160minilo brez zapletov. Pričakovati je tesen rezultat med predsednico Glorio Macapagal Arroyo in njenim predhodnikom Josephom Estrado, ki je bil zaradi velikih demonstracij 20. januarja prisiljen odstopiti. Okoli 36 milijonov volilnih upravičencev je izbralo predstavnike v filipinskem parlamentu, 13 senatorjev ter več kot 17.000 krajevnih zastopnikov - rezultati volitev pa naj bi bili znani čez teden dni.
MSi bo zahtevala odstop ministra Kebra
14. 05. 2001 00.00
V primeru, da bo večina volivk in volivcev na junijskem referendumu zavrnila novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo bo Mlada Slovenija (MSi), podmladek Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke (NSi), zahtevala odstop ministra za zdravje Dušana Kebra, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik aprila ustanovljene MSi Jernej Pavlin.
Rokavec ne priznava koalicijske pogodbe
13. 05. 2001 00.00
Slovenski parlament je ta teden razburkala odločitev Francija Rokavca, poslanca SLS+SKD, ki je vodstvo svoje stranke obvestil, da ne bo več spoštoval koalicijske pogodbe. Rokavec se je za to odločil, ker je stranka kljub zamenjavi Marjana Podobnika z mesta predsednika uprave Telekoma ostala v vladni koaliciji.
Uboj visokega politika v Španiji
06. 05. 2001 00.00
V španskem mestu Zaragoza so neznanci danes ustrelili visokega predstavnika vladajoče španske Ljudske stranke (PP) Manuela Gimeneza Abada. Kot je poročal španski radio, so politika dvakrat ustrelili v glavo, kmalu po napadu pa je podlegel poškodbam. Abad je bil predsednik PP v pokrajini Aragonija na severu Španije.
Novi spopadi v Gazi
28. 04. 2001 00.00
Izraelska vojska je zaprla vse prehode med severnim in južnim delom Gaze, potem ko so Palestinci z granatami obstreljevali judovska naselja. V minometnem obstreljevanju naselja Netzer Hazani naj bi bilo ranjenih pet mladoletnikov, od teh eden huje, medtem ko med obstreljevanjem naselji Kfar Darom in Nicanit v noči na soboto med Izraelci ni bilo ranjenih, v povratnem ognju pa sta bila ranjena dva, oziroma po palestinskih virih, štirje Palestinci, od tega trije pripadniki palestinskih varnostnih sil. Palestinci so v popoldanskem obstreljevanju izstrelili šest granat, nekaj pa jih je zadelo mladinski center. Odgovornost za napade je že prevzelo palestinsko gibanje Fatah, ki je v sporočilu za javnost pojasnilo, da napadi predstavljajo prvega v nizu odgovorov na izraelsko nasilje, predvsem na štiri mrtve palestinske aktiviste, ki jih je v četrtek ubila eksplozija bombe. To se je zgodilo le dan pred tem, ko bi moral izraelski zunanji minister Shimon Peres odpotovati v Kairo in Aman, na pogovore o egiptovsko-jordanskem mirovnem načrtu. Izraelske oblasti pa so kljub spopadom prvič po štirih mesecih palestinskim policistom dovolile, da nemoteno patrulirajo na območju Gaze. Napadi na palestinske skrajne aktiviste so povzročili, da so pred kratkim palestinske frakcije sklenile vrste, tako se sedaj z ramo ob rami borijo muslimanski skrajneži Fataha, Hamasa in marksistične Ljudske fronte za osvoboditev Palestine. V mestu Ramala pa naj bi bilo po podatkih tamkajšnjega palestinskega predstavnika Rdečega križa v spopadih med izraelsko in palestinsko stranjo lažje ranjenih 14 ljudi, ena oseba pa težje ranjena. Palestinsko vodstvo je obtožilo Izrael, da nadaljuje vojaško agresijo in izrazilo dvom glede izraelskih prizadevanj za umiritev razmer. Palestinsko vodstvo je prav tako pozvalo ameriško administracijo, naj si prizadeva za prenehanje spopadov.
Negotova koalicijska usoda SLS+SKD
24. 04. 2001 00.00
Pozno popoldne se je v Ljubljani sestal Izvršilni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, že prej pa se je vodstvo stranke pogovarjalo s poslansko skupino. Tema obeh sestankov je odločitev stranke o položaju v koaliciji, potem ko je vlada Marjana Podobnika razrešila z mesta predsednika uprave Telekoma.
But zahteva revizijo
20. 04. 2001 00.00
Predsednik SLS+SKD France But je na današnji novinarski konferenci ponovno poudaril, da z razrešitvijo Marjana Podobnika z mesta predsednika uprave Telekoma LDS ni spoštovala vseh postopkov, ki jih narekuje koalicijska pogodba. Osebno se sicer zavzema, da bi stranka, kljub zadnjim zapletom v zvezi s kadrovskimi rešitvami, zaradi vsebinskih razlogov še naprej vztrajala v koaliciji.
Najbolje kaže 195144ukanoviću
19. 04. 2001 00.00
V Črni gori od polnoči velja predvolilni molk. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah bodo državljani odločali tudi o osamosvojitvi Črne gore. Največja tekmeca za strankarsko zmago pa sta 195144ukanovićeva koalicija Zmaga Črne gore in opozicijska Skupaj za Jugoslavijo.