ljudske
Mojstrovine Slovenije na Dunaju
01. 11. 2000 00.00
Na Dunaju bodo v sredo, 8. novembra, v nakupovalni hiši Steffl odprli mednarodno razstavo Mojstrovine Slovenije - srečanje s sodobnimi rokodelci. Razstava bo odprta do 3. januarja prihodnje leto. Med 8. in 16. novembrom bo v slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju poleg tega odprta razstava ljubljanskega Mestnega muzeja z naslovom Dobrodošli v Ljubljani, srcu Slovenije. Od 9. do 11. novembra pa bodo Dunajčani v restavraciji Barbaro's lahko okušali dobrote slovenske kuhinje, ki jim jih bo pripravljal mojster Slavko Adamlje iz ljubljanskega Maxima.
Povezanost med eksplozijo in vohunsko afero?
30. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem štajerskem je v mestu Kindberg v eksploziji bombe, podtaknjene pod avtomobil, parkiran pred policijsko postajo, umrl voznik. Podrobnosti še niso znane, nekateri avstrijski neuradni viri pa dogodek povezujejo z nedavnim škandalom o domnevni vpletenosti Haiderjevih svobodnjakov v vohunsko afero na notranjem ministrstvu. Na Dunaju so tako danes zaradi suma kraje zaupnih policijskih podatkov o političnih nasprotnikih svobodnjakov suspendirali enajst policistov. Vlada ljudske stranke in svobodnjakov pa je zaščitila pravosodnega ministra Bömdorferja, ki naj bi kot nekdanji odvetnik Haiderjeve stranke ukradene podatke uporabil na sodnih procesih.
ZRJ zaprosila za sprejem v ZN
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je kot gost osrednjega dnevnika Televizije Srbija poudaril, da ZR Jugoslavija obstaja, da jo je mednarodna skupnost ob njenem nastanku leta 1992
IO SLS+SKD potrdil skupino za pogajanja
30. 10. 2000 00.00
Izvršilni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je na nocojšnji za javnost zaprti seji potrdil in imenoval posebno pogajalsko skupino, ki se bo z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) pogajala o ponudbi za oblikovanje vlade. Za vodjo pogajalske skupine so imenovali predsednika stranke Franca Zagožna, njeni člani pa so še Janez Podobnik, Jože Duhovnik, Zvonko Ivanušič, Franci But in Jože Zupančič. Poleg tega je izvršilni odbor svetu stranke, ki se bo sestal v ponedeljek, 6. novembra, priporočil, da razpravlja tudi o datumu razpisa rednega kongresa stranke. Kot je bilo predvideno, so Janeza Podobnika potrdili za vodjo poslanske skupine SLS+SKD.
10 let Zveze Slovencev na Madžarskem
28. 10. 2000 00.00
Porabski Slovenci so proslavili 10-letnico delovanja svoje krovne, povezovalne organizacije na Madžarskem. Slavnostni govornik, predsednik Zveze Jože Hirnoek, je povedal, da je bila ob demokratičnih spremembah na Madžarskem želja oživiti slovenstvo v Porabju močnejša od malodušja - kljub prvim šibkim in negotovim korakom.
ZRJ za članstvo v Združenih narodih
27. 10. 2000 00.00
Na letališču v Moskvi je prišlo do manjšega diplomatskega zapleta, saj med delegacijo, ki je sprejela Vojislava Koštunico ni bilo jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji, Borislava Miloševića, sicer starejšega brata Slobodana Miloševića. Zunanji minister Ivanov je po srečanju poudaril, da se bo Rusija odločno zavzemala za čimprejšnjo vrnitev Zvezne republike Jugoslavije v mednarodno skupnost. Še pred obiskom Moskve je Koštunica poudarjal, da je namen njegovega obiska predvsem zagotovitev ruske pomoči za svojo obubožano državo, predsednik Putin mu je danes pomoč zagotovil.
Janez Podobnik vodja poslanske skupine SLS+SKD?
27. 10. 2000 00.00
Na svoji konstitutivni seji je danes poslanska skupina SLS+SKD Slovenske ljudske stranke sprejela sklep, da izvršilnemu odboru stranke za vodjo
DPS o odnosih s Srbijo
27. 10. 2000 00.00
Glavni odbor Demokratske stranke socialistov (DPS) Mila Djukanovića je na včerajšnji seji podprl stališče predsedstva stranke, po katerem naj bi Črna gora in Srbija pred začetkom pogovorov o prihodnjih odnosih v Jugoslaviji pridobili mednarodno priznanje državnega statusa in ločeni mesti v Združenih narodih, je poročala srbska agencija Beta.
NS bo izstopila iz vladajoče koalicije
27. 10. 2000 00.00
Dragan Šoć, predsednik Ljudske stranke (NS), ki je koalicijska partnerka 195144ukanovičeve Demokratske stranke socialistov (DPS), je v pogovoru za današnji Blic povedal, da je "v okviru razprav o prihodnosti zvezne države v Črni gori pričakovati burne dogodke na črnogorskem političnem prizorišču". Šoć, ki se bo danes skupaj s podpredsednikoma DPS Svetozarjem Marovićem in Filipom Vujanovićem v Beogradu udeležil pogovorov s predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS), je opozoril, da se po odhodu Slobodana Miloševića v Črni gori ustvarja vzdušje protisrbskega razpoloženja, katerega namen je, da bi Srbija in Črna gora postali dve sovražni državi. NS nima nič proti načenjanju razprave o samostojnosti Črne gore, vendar opozarja na nevarnost, da skupina ljudi v Črno gori dolgoročno zastrupi odnose med Srbijo in Črno goro. Dragan Šoć pojasnjuje, da gre za ljudi iz vzporedne t.i. Dukljanske akademije znanosti in umetnosti v Črni gori, ki so poskušali uresničiti svoje ambicije v Beogradu, zatem pa so se z enakimi nameni vrnili v Podgorico. Na drugi strani so t.i. srbske sile v Črni gori, ki so črpale svojo moč iz lojalnosti Miloševićevemu režimu. To je politični okvir, v katerem se bodo reševale zadeve, a NS bo še naprej zagovarjala opcijo, da mora biti Črna gora v skupnosti s Srbijo, seveda ob upoštevanju lastnih interesov in posebnosti. Dragan Šoć poleg tega trdi, da bo razvoj političnih dogajanj kmalu opredelil položaj njegove stranke v koaliciji Za boljše življenje in v vladi Črne gore. "Koalicija ni ogrožena, dokler bo spoštovan koalicijski sporazum, v katerem pa ni stališča, da je treba vsiljevati suverenost Črne gore, ne da bi stališče prebivalstva preverili na referendumu. NS ne bo privolila v preglasovanje. Če bo kdo poskušal pospešiti postopek osamosvojitve Črne gore s sprejetjem ustreznega sklepa v skupščini, je povsem gotovo, da bo NS v takem primeru izstopila iz vlade", je še povedal predsednik NS.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Gbagbo za vlado narodne enotnosti
26. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji razglasitvi uradnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v Slonokoščeni obali, po katerih je kandidat opozicijske Ljudske fronte (FPI) Laurent Gbagbo prejel 59, 36 odstotkov glasov, vodja vojaške hunte Robert Guei pa 32,72 odstotkov glasov, je novi predsednik napovedal oblikovanje vlade narodne enotnosti. Gbagbo je dejal, da bo k sodelovanju v vladi pritegnil tudi privržence nekdanjega premiera Alassaneja Quattare, ki se je po napadih razjarjene množice po Gbagbojevih besedah zatekel v nemško veleposlaništvo. Quattara Gbagboja ne priznava za predsednika in zahteva predčasne volitve. Minister za varnost pa je sporočil, da bodo policijsko uro podaljšali do sobote in izredne razmere vzpostavili po vsej državi, povsod pa bodo namestili tudi okrepljene varnostne sile. Izredne razmere je v torek vzpostavil vojaški režim, po prvotnih napovedih pa naj bi veljale le do včeraj. Minister Asaud Akava je prebivalce še pozval, naj prenehajo z demonstracijami in vandalizmom ter naj se vrnejo na svoje domove. V spopadih, ki so včeraj izbruhnili med privrženci Ljudske fronte in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, je bilo v Abidjanu po najnovejših podatkih ubitih do 70 ljudi. Davi so bile razmere v Abidjanu mirne. Nekdanji premier Uattara zahteva ponovitev predsedniških volitev, saj naj bi bile nedeljske volitve nelegitimne. Dvom nad legitimnostjo volitev so sicer izrazile tudi druge države. Predsedujoči Organizaciji afriške enotnosti, predsednik Toga Gnassingbe Eyadema se je tako zavzel za vnovične volitve in napovedal sklic sveta organizacije, na katerem naj bi preučili razmere v Slonokoščeni obali. K ponovnem razpisu volitev je včeraj pozval tudi južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Aretiranih dvesto pripadnikov sekte falungong
26. 10. 2000 00.00
Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je kitajska policija danes aretirala približno dvesto pripadnikov sekte falungong, ki jo je vlada pred letom in pol prepovedala. Po besedah očividcev je v množični aretaciji sodelovalo približno tisoč policistov in agentov v civilu, ki so s trga na silo neznano kam odpeljali protestnike. Tokratna demonstracija pripadnikov sekte, ki izvira iz budizma, je že druga v tem mesecu. Na dan obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra, se je na istem trgu kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo 600 pripadnikov falungonga, ki so na miren način protestirali proti prepovedi sekte. Današnja, čeprav nekoliko manj obsežna manifestacija, je bila bolj odločna, saj so pripadniki mimoidočim delili letake, na katerih kitajsko vodstvo in predsednika Jiang Zemina obtožujejo diktature in kršitve ustave. V prizadevanju za legalizacijo delovanja sekte, ki ima po neuradnih virih več članov kot kitajska komunistična partija (60 milijonov), je aprila lani približno 20.000 njenih pripadnikov obkolilo mestno četrt v Pekingu, kjer živijo najvišji partijski in državni voditelji. Pogajanja med vlado in predstavniki sekte, katere voditelj Li Honzhi živi v ZDA, so se lani končala miroljubno in z nekaterim obljubami, dva meseca kasneje pa so kitajske oblasti prepovedale dejavnost falungonga s pojasnilom, da so telesne vaje in meditacije falungonga šamanstvo, zaradi katerega je izgubilo smrt 1500 naivnih pripadnikov. Po poročilih neuradnih virov in agencij, ki spremljajo kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so po prepovedi mnoge pripadnike sekte obsodili na prisilno delo, nekaj deset pa naj bi jih umrlo v zaporih. Pred dvema mesecema so kitajske oblasti sekti napovedale boj do njenega uničenja, mednarodna skupnost pa je Peking že nekajkrat pozvala k večji verski strpnosti. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca je tudi delegacija EU med nedavnim srečanjem na vrhu v Pekingu kitajskim oblastem izročila seznam zahtev, ki bi jih bilo potrebno urediti, med njimi pa je omenjeno tudi preganjanje članov falungonga.
Odobrili oblikovanje prehodne vlade
24. 10. 2000 00.00
Srbski parlament je popoldne s 128 glasovi za in petimi proti odobril oblikovanje prehodne srbske vlade v skladu s sporazumom, ki so ga
V Izraelu potekajo intenzivna pogajanja
23. 10. 2000 00.00
Izraelske sile so v odgovor na palestinsko obstreljevanje judovske naselbine Gilo južno od Jeruzalema pozno
Haaško sodišče nad Bulatovića?
22. 10. 2000 00.00
Haaško mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije bi lahko do konca leta vložilo obtožnico proti več visokim pripadnikom bivše Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in nekaterim črnogorskim politikom, med njimi tudi proti nekdanjemu zveznemu premieru Momirju Bulatoviću, zaradi zločinov, storjenih na območju Dubrovnika leta 1991, piše v zadnji izdaji črnogorski časnik iz Nikšića Onogošat. Neodvisni časnik še trdi, da bo haaško sodišče morda vložilo še obtožnice zoper generala Pavla Strugaja, admirala Milana Zeca in Miodraga Jokića, ki so vodili operacije JLA pri Dubrovniku. Morda bodo vložili tudi obtožnico proti članu tedanjega predsedstva SFRJ iz Črne gore Branka Kostića, piše časnik. Časopis Onogošat navaja, da je bil v času napada na Dubrovnik Bulatović, ki je bil takrat predsednik Črne gore, ena od najbolj odgovornih oseb za boje na dubrovniškem območju, saj je 1. novembra 1991 podpisal ukaz o "uporabi milice za izvrševanje bojnih nalog oboroženih sil ter o uporabi enot teritorialne obrambe za vzdrževanje javnega reda in miru".
Riess-Passer za referendum glede širitve EU
22. 10. 2000 00.00
Namestnica avstrijskega kanclerja Susanne Riess-Passer se je danes na avstrijski televiziji ORF izrekla za izvedbo referenduma o širitvi Evropske unije. Po mnenju Riess-Passerjeve bi morali imeti državljani možnost soodločanja glede prihodnosti EU. Z referendumom pa bi si lahko znova pridobili izgubljeno zaupanje državljanov v EU, je še menila namestnica kanclerja. Doslej so se velike odločitve v EU sprejemale mimo njenih državljanov, meni Riess-Passerjeva. Zato bi bilo potrebno upoštevati tudi mnenje ljudi, in sicer ne samo v Avstriji, ampak v vseh članicah unije. Riess-Passerjeva se je zavzela za širitev EU, vendar ob tem, da se izpolnijo določeni pogoji. To stališče vsebuje tudi koalicijski sporazum obeh vladajočih strank v Avstriji, svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP).
Predstavili monografijo o Krasu
21. 10. 2000 00.00
Na goriškem gradu so včeraj predstavili obsežno monografsko knjigo, ki nosi naslov Carso - Due lingue, un altipiano, Kras - Dva jezika, ena planota. Knjigo, ki jo krasi dvesto barvnih fotografij Krasa in je razkošno opremljena, je v treh jezikih izdala italijanska založba Edizioni della Laguna. Vezni tekst je napisala italijanska pisateljica Aline Cendon iz Benetk, fotografije pa sta prispevala fotografa Loris Dilena in Giuseppe Turzi. V slovenščino je tekste prevedla Mirjam Levstik.
Podpora Zagožnu
19. 10. 2000 00.00
V prostorih poslanske skupine SLS+SKD Slovenske ljudske stranke v državnem zboru so se danes na neformalnem srečanju, na katerem so analizirali slab volilni rezultat, sestali poslanci in nekateri ministri te stranke. Glede možnosti odstopa predsednika stranke Franca Zagožna so soglasno ocenili, da mora ta voditi stranko do kongresa, ki ga želijo temeljito pripraviti v začetku prihodnjega leta, je novinarjem med sestankom dejal poslanec SLS+SKD Janez Kramberger. Razpravljali so tudi o tem, ali bo stranka pripravljena sodelovati v prihodnji vladni koaliciji. Po besedah Krambergerja so glede tega vprašanja mnenja zelo deljena, večina poslancev pa se opredeljuje zato, da bi bili v opoziciji.
Razstava Slovenski kozolec v Kočevju
19. 10. 2000 00.00
V Pokrajinskem muzeju v Kočevju bodo odprli gostujočo razstavo Slovenski kozolec, ki sodi v istoimenski projekt avtorja in koordinatorja Slavka Mežka. Razstavo dopolnjuje fotomonografija (fotografije: Jaka Čop, besedilo: Tone Cevc), ki je izšla leta 1993 na pobudo Kulturnega društva Naša Slovenija, civilnega gibanja za predstavljanje in ohranjanje slovenske naravne in kulturne dediščine, ki si načrtno prizadeva za ohranitev tega dela ljudske dediščine.
Neposredne mandate dobilo 60 kandidatov
17. 10. 2000 00.00
Seznam tistih, ki bodo prihodnja štiri leta sedeli v poslanskih klopeh nove velike dvorane državnega zbora, je sicer že znan, po oblikovanju nove vlade pa se bo najverjetneje še spremenil. Neposredne mandate je dobilo več kot šestdeset kandidatov.
Kučan, Bajuk in Podobnik o volitvah
15. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan, ki je zjutraj volil na volišču v petem volilnem okraju tretje volilne enote v Murglah v Ljubljani, meni, da bodo ljudje dovolj trezni in bodo svoje glasove zaupali tistim, ki lahko zagotovijo, da se bo ustvarjalna energija Slovencev usmerila v razvoj, blaginjo za vse, spoštovanje in dostojanstvo za vsakogar, in ki bodo sposobni utrditi ugled države v mednarodnem življenju. Na vprašanje, kako komentira nekatere očitke, da se je vmešal v dnevno politiko in vključil v predvolilni boj, je predsednik Kučan odgovoril, da to niso očitki, ampak je to volilni boj tistih, ki so v volilni tekmi. Njemu pa seveda ostane, da na nepravilnosti, ki jih po njegovi sodbi počnejo različni organi in posamezniki v tej državi, opozarja ljudi, da bo njihova sodba lahko objektivnejša. "Zmagajo pač tisti, ki jim ljudje v večji meri zaupajo in to ne pomeni, da nimamo demokracije, ampak da jo imamo," je zaključil predsednik republike Milan Kučan.
Koštunica jutri v Podgorici
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica bo jutri odpotoval v Podgorico, kjer se bo s predstavniki Socialistične ljudske stranke (SNP) pogovarjal o oblikovanju nove zvezne vlade, je sporočil danes eden od voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran 195144inđić. 195144inđić je obenem izjavil, da je oblikovanje nove vlade v ZRJ mogoče pričakovati prihodnji teden. Predstavniki nevladnega združenja G-17 Plus, ki vodi intenzivna pogajanja o vključitvi ZRJ v mednarodne finančne ustanove in za pridobitev finančne pomoči, pa so danes vnovič opozorili, da je pomembno čimprej oblikovati novo zvezno vlado, da ne bi ZRJ "zamudila sijajne ponudbe mednarodnih partnerjev za vlaganja v ZRJ." Medtem sta v Beograd prispela italijanski premier Giuliano Amato in posebni predstavnik ZN Carl Bildt. Amato je prvi zahodni premier na obisku v ZRJ po umiku nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića z oblasti minuli teden. Spremljata ga zunanji in finančni minister. Bildt pa je v pogovoru z novinarji dejal, da bo v Beogradu ostal nekaj dni, s Koštunico pa naj bi se pogovarjal tudi o sprejemu ZRJ v ZN. Velika Britanija je danes ZRJ predlagala obnovitev diplomatskih odnosov med državama, so povedali v britanskem zunanjem ministrstvu. V ministrstvu so izrazili upanje, da bodo od Beograda kmalu dobili pozitiven odgovor, da bi lahko državi čimprej izmenjali svoje veleposlanike. Interese Velike Britanije od marca lani predstavlja brazilsko veleposlaništvo v Beogradu.
Bajuk odgovarja Zagožnu
09. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je v zvezi z izjavo predsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franca Zagožna, da naj bi vlada odslej opravljala le tekoče posle, ponovno poudaril pomen spoštovanja pravne države in pravnega reda. Po njegovem mnenju je delovanje vlade v ustavi in zakonih namreč jasno določeno. Dodal je, da bo vlada, "tudi če je predvolilni čas in z njim povezana vročica blizu vrhunca, delovala, kot mora do izvolitve naslednice."
Bulatović mandatar nove vlade?
04. 10. 2000 00.00
Na današnji skupni seji predstavnikov Socialistične stranke Srbije (SPS), Jugoslovanske levice (JUL) in črnogorske Socialistične ljudske stranke (SNP) so soglasno sprejeli sklep, da za novega predsednika jugoslovanske vlade predlagajo dosedanjega premiera in predsednika SNP Momirja Bulatovića.
Zagožen se je srečal s papežem
04. 10. 2000 00.00
Predsednik SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen se je danes v Vatikanu udeležil splošne avdience pri papežu Janezu Pavlu II. in se nato z njim tudi osebno srečal. Zagožen se je svetemu očetu zahvalil za vso dosedanjo naklonjenost samostojni državi Sloveniji in ga zaprosil tudi za nadaljnjo podporo pri prizadevanjih Slovenije za enakopravno vključevanje v družino evropskih držav. Sinoči se je prvak SLS+SKD sestal na delovni večerji s predstavniki Slovencev, ki živijo v Rimu, so sporočili s sedeža omenjene stranke.
Golobič o sloganu Slovenija gre naprej
03. 10. 2000 00.00
Vodja volilnega štaba LDS in generalni sekretar stranke Gregor Golobič se je odzval na včerajšnje trditve podpredsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika, da je LDS Telekomu vzela slogan Slovenija gre naprej. Golobič je na novinarski konferenci poudaril, da si Telekom v pogodbi nikoli in v ničemer ni pridobil kakršnihkoli pravic do začasne ali trajne uporabe omenjenega slogana. Avtor tega je izključno Peter Lovšin.
Danci na referendumu zavrnili evro
29. 09. 2000 00.00
Danski volivci so na včerajšnjem referendumu zavrnili uvedbo skupne evropske valute. Proti evru je po neuradnih podatkih glasovalo nekaj manj kot 53 odstotkov Dancev, za pa 47 odstotkov.
Podpisan sporazum o koaliciji Slovenija
26. 09. 2000 00.00
Prvaka Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o koaliciji Slovenija, s katerim sta se vladna SDS in zunajparlamentarna NSi tudi formalnopravno zavezali, da bosta sodelovali za skupno zmago na letošnjih državnozborskih volitvah in v primeru zmage prevzeli odgovornost za vodenje države v prihodnjem mandatu. V sporazumu, ki sta ga sveta strank potrdila že 15. septembra, je poudarjeno, da bosta Janševa socialdemokratska stranka in Bajukova Nova Slovenija delovali skupaj in usklajeno ne glede na volilne izide. Tudi morebitne nadaljnje politične povezave naj bi podpisnici sklepali samo skupaj in o teh povezavah odločali soglasno. Poleg vodstev obeh strank so se podpisa udeležili številni poslanski kandidati SDS in NSi. Po podpisu sporazuma je Janša poudaril, da je nastala koalicija, ki je zavezana vrednotam slovenske pomladi in prihodnosti. Po njegovih besedah bo koalicija Slovenija, katere cilj je relativna večina oz. zmaga na volitvah, "držala dano besedo". Zagotovila naj bi konec tranzicije in državo popeljala do polnopravnega članstva v EU in zvezi NATO. V zvezi s povolilnimi zavezništvi je prvak SDS dejal, da so ta "stvar usklajevanj po volitvah" in opozoril, da koalicija ne bo nikogaršnji "dodatek" pri sestavljanju vlade. Bajuk pa je poudaril, da mora v slovenskem političnem prostoru zavladati večja "verodostojnost". Po njegovem prepričanju bo nova koalicija prispevek tako k verodostojnosti politike kot tudi prispevek k demokraciji nasploh. Tudi prvak NSi je opozoril na "pomladanski izvor" sklenjenega zavezništva, ki ima jasno vizijo, kaj naša država potrebuje. Koalicija bo v predvolilnem času oblikovala vladni program za prihodnje mandatno obdobje, pripravila ekipo za njegovo izvajanje in usklajevala predvolilno delo. Vsaka podpisnica bo na volitvah nastopila s samostojno kandidatno listo, po volitvah pa bo koalicija oblikovala koordinacijo poslanskih skupin in predlagala skupnega kandidata za predsednika vlade.
Protesti proti organizaciji ETA
23. 09. 2000 00.00
V San Sebastianu se je danes v znak podpore španski ustavi in avtonomiji baskovske pokrajine zbralo nekaj 10.000 ljudi, ki so obenem protestirali proti nasilju, ki ga v Španiji izvaja baskovska separatistična organizacija ETA. Shod v San Sebastianu je potekal dan potem, ko je Baskovska nacionalistična stranka (PNV) izgubila večino v baskovskemu parlamentu in dva dni po trinajstem atentatu, ki ga je od začetka leta izvedla ETA. V njem je umrl svetnik Ljudske stranke v Barceloni Jose Luis Ruiz Casado. Po njegovem umoru je v Barceloni proti nasilju separatistične organizacije ETA protestiralo približno 100.000 ljudi. Na shod v San Sebastian je bila povabljena tudi PNV, vendar je ta sodelovanje odklonila, ker je menila, da bi s tem srečanje postalo preveč politično. V bližini San Sebastiana pa je politično krilo organizacije ETA, koalicija Euskal Herritarrok, pripravilo zborovanje za svobodo Baskije. O številu ljudi na tem zborovanju agencije ne poročajo.