madeleine albright
Albrightova v nanizanki
21. 10. 2005 09.23
Nekdanja ameriška državna sekretarka bo posebna gostja v epizodi televizijske nanizanke "Midve z mamo".
Kandidatura Riceove potrjena
19. 01. 2005 00.00
Odbor ameriškega senata za mednarodne odnose je potrdil kandidaturo Condoleezze Rice za novo ameriško državno sekretarko.
John F. Kerry
07. 08. 2004 00.00
Američani se bodo letos na predsedniških volitvah odločali, kdo jih bo vodil naslednja štiri leta. Demokrati delujejo zelo disciplinirano, prepričani so, da njihov kandidat ponuja volilcem boljši program kot Bush. Johna Kerryja, ki ima po zadnjih anketah sodeč dobre možnosti za zmago, smo izbrali za Ime tedna.
Ljudstvo proti nazadnjaškemu Bushu
26. 04. 2004 00.00
Ameriško prestolnico je preplavil protest skoraj milijonske množice, ki nasprotuje zmanjšanju ustavno zagotovljene pravice do umetne prekinitve nosečnosti.
Milošević vabi tudi Blaira
14. 04. 2004 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik bo v nadaljevanju procesa, v katerem bo dokaze predstavila obramba, poklical 1631 prič.
Albrightova in Powell o protiteroristični politiki
23. 03. 2004 00.00
Bill Clinton je ameriškim silam ukazal, naj primejo ali ubijejo bin Ladna, je dejala Madeleine Albright pred neodvisno komisijo, ki preiskuje napade na ZDA 11. septembra 2001.
Kerry spet kritičen
18. 03. 2004 00.00
Demokratski predsedniški kandidat John Kerry je v govoru v Washingtonu ameriško politiko do Iraka označil za propadlo.
Pogajalci se zbirajo v Pekingu
26. 08. 2003 00.00
V kitajsko prestolnico prihajajo na pogovore o severnokorejskem jedrskemu programu diplomati Rusije, Japonske, Kitajske, ZDA ter Južne in Severne Koreje. Pjongjang je nekajkrat napovedal, da jedrskega programa ne bodo opustili, dokler ZDA ne prekinejo s sovražno politiko. Poročajo pa o novem obmejnem incidentu v korejskem morju.
Albrightova kritizira Bushevo politiko
21. 08. 2003 00.00
Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright v zadnji številki četrtletne revije Foreign Affairs kritizira zunanjo politiko administracije predsednika Georgea Busha, še posebej odločitev za vojno proti Iraku, ki jo Washington ni sprožil iz nuje, ampak po izbiri.
Obsodba Plavšićeve pravnomočna
02. 04. 2003 00.00
Obsodba nekdanje predsednice Republike srbske Bilijane Plavšić, ki jo je 27. februarja izreklo haaško sodišče, je postala pravnomočna. Še vedno pa ni znano, v kateri državi bo Plavšićeva odslužila kazen.
Enajst let za Plavšićevo
27. 02. 2003 00.00
Haaško sodišče je nekdanjo predsednico Republike srbske Biljano Plavšić zaradi zločinov proti človeštvu med vojno v BiH obsodilo na 11 let zapora. Plavšićeva, ki je krivdo priznala, je tako prva visoka politična predstavnica, ki so jo v Haagu obsodili na zaporno kazen.
Pjongjang spet zagrozil
12. 01. 2003 00.00
Severna Koreja je ponovila grožnje, da se bo branila, če bodo zaradi odstopa od sporazuma o neširjenju jedrskega orožja uvedli sankcije. ZDA bodo spremenili v "morje ognja", če bodo ogrozili njeno suverenost. Ruski zunanji minister Igor Ivanov pa je pripravil "paket rešitev" za pomiritev krize na Korejskem polotoku.
Plavšićevo rešilo priznanje
18. 12. 2002 00.00
Haaški tožilci so za nekdanjo predsednico Republike srbske, Biljano Plavšić, zahtevali le od 15 do 25 let zaporne kazni. Glavna tožilka Carla Del Ponte je izjavila, da bi za Plavšićevo, če krivde ne bi priznala, zahtevala dosmrtno ječo.
Albrightova in Bildt na procesu proti Plavšićevi
17. 12. 2002 00.00
Drugi dan zadnjega zaslišanja nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić sta pred haaškim sodiščem za vojne zločine nastopila nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Carl Bildt. Albrightova je nastopila na strani tožilstva, Bildt pa kot priča obrambe.
Plavšićeva obtožuje Miloševića
16. 12. 2002 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki je začela tridnevno zaslišanje pred haaškim sodiščem, je v dokumentu, ki so ga objavili v Haagu, navedla hude obtožbe na račun nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Pogovori ZDA in Severne Koreje
03. 10. 2002 00.00
V Pjongjang, prestolnico države "osi zla", kot jo je označila Busheva administracija, je na delovni obisk prispela delegacija ZDA. Gre za srečanje na najvišji ravni v obdobju zadnjih dveh let.
Ameriška letala bombardirala sever Iraka
23. 08. 2002 00.00
Ameriška vojaška letala so danes bombardirala radarske sisteme za vodenje raket na severu Iraka, potem ko je bila na njih izstreljena raketa. Mnenjske raziskave v ZDA pa kažejo, da je podpora ameriške javnosti napotitvi njihovih sil v Irak padla.
Milošević končal uvodni zagovor
18. 02. 2002 00.00
Nekdanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević je zaključil svoj uvodni zagovor pred haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Po koncu njegovega zagovora pa je kot priča tožilstva nastopil nekdanji voditelj kosovskih komunistov Mahmut Bakalli.
Bush in Abdulah o boju proti terorizmu
01. 02. 2002 00.00
Jordanski kralj Abdulah II. je na srečanju z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem v Beli hiši pohvalil ameriško kampanjo za boj proti terorizmu. Voditelja sta spregovorila tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Slovenija v Nato v drugem krogu
31. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ameriškim novinarjem in tujim dopisnikom v washingtonskem nacionalnem tiskovnem klubu (National Press Club) predstavil potek svojega obiska prestolnice ZDA in opisal prizadevanja za slovensko pridruževanje evro-atlantskim povezavam. Rupel je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija do leta 2004 tako članica EU kot zveze NATO, prav tako pa je prepričan, da bo Slovenija zanesljivo med povabljenimi kandidatkami, če bodo na vrhu NATO v Pragi leta 2002 sprejeli odločitev o nadaljnji širitvi zveze.
"Intelektualna lastnina je tatvina"
11. 02. 2001 00.00
Računalniški hekerji, ki so ukradli zaupne podatke o udeležencih Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) pred dvema tednoma v švicarskem Davosu, želijo spodkopati vpliv oblasti, so povedali. Za hekerje, ki so se poimenovali Virtual Monkeywrench, je bila objava teh podatkov dobra sabotaža, s katero so napadli oblast in vznemirili njeno dobro podmazano delovanje. Hekerji so v intervjuju dejali, da nasprotujejo zasebni lastnini. V njihovih očeh je intelektualna lastnina nelegitimna, saj služi interesom oblasti. Internet pa omogoča, da so informacije dostopne vsemu svetu, so izjavili.
195144ukanović na obisku v ZDA
05. 02. 2001 00.00
Načrte črnogorskega predsednika Mila 195144ukanovića o neodvisnosti Črne gore so predstavniki administracije novega ameriškega predsednika Georgea Busha sprejeli zelo zadržano, saj si Washington ne želi zaostrovati odnosov z novimi oblastmi v Beogradu. 195144ukanović, ki je prišel v ZDA iskat podporo za svoje načrte o neodvisnosti, je v Washingtonu priznal, da ameriški predstavniki še zdaleč niso z navdušenjem sprejeli njegovih stališč. Pojasnil je, da je bil prvi odziv State Departmenta nekoliko bolj zadržan od odzivov v krogih ameriških parlamentarcev in med predstavniki nevladnih organizacij, s katerimi je imel pogovore med večdnevnim obiskom v ZDA.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Hitrega umika z Balkana ne bo
02. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je romunskemu zunanjemu ministru Mircei Geoanu in makedonskemu predsedniku Borisu Trajkovskemu med včerajšnjimi pogovori v Washingtonu zagotovil , da so strahovi o nenadnem umiku ameriških sil z Balkana neupravičeni.
Madeleine Albright in ovca Dolly
22. 01. 2001 00.00
Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je priznala, da se bo morala po več letih, ko je imela na voljo šoferja in telefonistko, ponovno privaditi na stvarno življenje. "Začelo se bo novo življenje, ponovno se bom morala naučiti šofirati, pripraviti telefonske pogovore in si organizirati urnik". Albrightova se je ob odhodu iz Bele hiše spomnila najzanimivejših trenutkov štiriletnega obdobja načelovanja ameriški zunanji politiki, med katerimi je izpostavila petje šaljive pesmice z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom na vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije. Albrightova se bo med drugim opravljanja funkcije državne sekretarke lahko spomnila tudi potem, da jo je neka revija uvrstila na seznam 25 najbolj "presenetljivih" bitij na planetu. Na seznam so sicer uvrstili tudi klonirano ovco Dolly. Med resnejše dogodke je Albrightova uvrstila srečanje z mladimi Izraelci in Palestinci, ki so izrazili željo, "da bi skupaj rasli v večjem dostojanstvu", izrazila pa je zadovoljstvo nad beograjskimi protesti proti njenemu "zapriseženemu sovražniku", nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. 63-letna Albrightova, katere družina je po drugi svetovni vojni emigrirala v ZDA, namerava napisati knjigo, nedavno pa so jo izvolili na čelo Nacionalnega demokratičnega inštituta, sklada, ki je blizu ameriški Demokratski stranki.
Bush bo moral pomiriti zaveznike
13. 01. 2001 00.00
Administracija novega ameriškega predsednika Georgea W. Busha bo morala pomiriti svoje zaveznike glede Severne Koreje, protiraketnega ščita in sodelovanja ameriških vojakov na Balkanu, je ocenila ameriška državna sekretarka v odhodu Madeleine Albright. Potreba po pomiritvi zaveznikov je toliko večja, ker ob prihodu Billa Clintona v Belo hišo leta 1993 to ni bilo potrebno, je v pogovoru za časnik International Herald Tribune povedala Albrightova.
V Izraelu dosegli dogovor o varnosti
11. 01. 2001 00.00
Izrael je pristal, da bo v skladu z zadnjimi dogovori tudi umaknil svoje enote s področij Gaze in Zahodnega brega. Na tem območju bodo kmalu spet začele delovati mešane patrulje izraelske vojske in palestinske policije. Odločitev o tem so sprejeli predstavniki obeh strani na sinočnjem srečanju v Erezu na meji med Izraelom in palestinskimi ozemlji. Omenjene patrulje, ki so jih leta 1993 ustanovili v skladu s sporazumom iz Osla, so prenehale delovati ob izbruhu palestinske vstaje pred tremi meseci. Izraelska vojska je danes vnovič odprla prehod Rafah med Gazo in Egiptom in cestne povezave na tem območju so povedali predstavniki palestinskih varnostnih služb. Gre za rezultat nočnih pogovorov med predstavniki izraelskih in palestinskih varnostnih služb o varnostnih vprašanjih, ki so potekali na nadzorni točki Erez. Prehod Rafah, ki leži na skrajnem jugu območja Gaze, je izraelska vojska od začetka palestinske vstaje konec septembra lani že večkrat zaprla. Nazadnje so ga zaprli 1. januarja letos, potem ko je bilo v bombnem napadu v Netanji severno od Tel Aviva ranjenih več deset ljudi. V begunskem taborišču Balata, blizu Nablusa na Zhodnem bregu, je okoli dvajset maskiranih palestinskih oborožencev zažigalo fotografije Dennisa Rossa, na katerih je bilo napisano: "Pojdi domov. Ne bo novega sporazuma o beguncih." Ta slogan se tiče palestinske zahteve, da se begunci, ki so od leta 1947 zapustili Izrael, lahko vrnejo na svoje nekdanje domove. Izrael najbolj nasprotuje prav tej "pravici do vrnitve". Vodja desničarske stranke Likud Ariel Šaron je imel včeraj zvečer zborovanje pred prihajajočimi volitvami uza ministrskega predsednika. Javnomnenjske raziskave kažejo, da ima veliko prednost pred Barakom. Obljublja "mir in varnost".
Bodo Miloševiću sodili v ZRJ?
06. 01. 2001 00.00
ZDA so včeraj ocenile, da bi se morala glede kraja sojenja nekdanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću dogovoriti jugoslovanska vlada in haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je dejal tiskovni predstavnik State departmenta Richard Boucher. S tem se je odzval na četrtkovo izjavo zunanjega ministra ZRJ Gorana Svilanovića, češ da bi proces proti Miloševiću lahko izvedli v ZRJ ob polnem sodelovanju s haaškim sodiščem. Pogoj za sojenje je, da bi tožilsko stran zastopalo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Čigav bo Tempeljski grič?
30. 12. 2000 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak je v včeraj dejal, da ne bo podpisal mirovnega sporazuma, ki predvideva palestinsko suverenost nad Tempeljskim gričem . Ta sicer velja za sveti kraj tako za Izraelce kot Palestince.