madeleine albright
Zastoj ali napredek na mirovnih pogajanjih
22. 12. 2000 00.00
Pogajanja med Izraelci in Palestinci, ki s posredovanjem ZDA potekajo v izoliranem letalskem oporišču pri Washingtonu, so zašla v krizo, saj sta se po izjavi enega od Palestinskih pogajalcev, sprti strani skoraj zapletli v pretep.
Etiopija in Eritreja sklenili mir
12. 12. 2000 00.00
Etiopija in Eritreja sta v Alžiru sklenili mirovni sporazum in s tem končali dveletno vojno glede meje na Afriškem rogu. Spor, ki je izbruhnil maja 1998, je zahteval na obeh straneh več kot 100 tisoč mrtvih in pognal v beg približno milijon in pol ljudi. Dogovor o miru sta podpisala etiopski premier Meles Zenawi in eritrejski predsednik Isaias Afwerki.
Jutri ministrsko srečanje OVSE
26. 11. 2000 00.00
Jutri se bo na Dunaju začelo dvodnevno osmo ministrsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki se ga bo udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle. Eden od vrhuncev srečanja v palači Hofburg bo potrditev sprejetja ZRJ v organizacijo, ki bo tako postala njena 55. članica, kar je podprla tudi Ljubljana. Predsedovanje organizaciji bo od letošnje predsedujoče Avstrije v prihodnjem letu prevzela Romunija, Slovenija pa bo po pričakovanjih na dunajskem ministrskem srečanju ponovila svojo kandidaturo za predsedovanje OVSE v letu 2005, ki jo je napovedala na lanskem vrhu OVSE v Carigradu.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Arafat odhaja v Moskvo
23. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se bo od petka do nedelje mudil na obisku v Moskvi, kjer se bo sestal z ruskim predsednikom Putinom. Do srečanja naj bi prišlo na Arafatovo pobudo. Palestinci so od Rusije že večkrat zahtevali, naj se aktivno vključi v mirovni proces na Bližnjem vzhodu, saj je Moskva uradno poleg Washingtona pokrovitelj mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Arafat zaprosil za posredovanje
10. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je na včerajšnjem srečanju v Washingtonu pozval ameriškega predsednika Billa Clintona, naj se ZDA vključijo v čimprejšnje reševanja spora na Bližnjem vzhodu. Srečanje s Clintonom je Arafat ocenil kot "pozitivno in konstruktivno" in pojasnil, da sta s sogovornikom govorila o vseh vprašanjih, med drugim tudi o možnostih za napotitev "mednarodnih zaščitnih sil" za Palestince.
ZDA odpravile sankcije proti Avstriji
09. 11. 2000 00.00
Združene države Amerike so včeraj odpravile omejitve dvostranskih diplomatskih stikov z Avstrijo, ki so jih sprejele februarja po vstopu svobodnjakov v avstrijsko vlado. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je sporočil, da sta se državna sekretarka Madeleine Albright in avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner, ki sta se včeraj srečali v Washingtonu, strinjali, da bi se morali ameriško-avstrijski odnosi normalizirati.
Želja po ameriških profesorjih angleščine
28. 10. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je povedala, da jo je severnokorejski voditelj Kim Jong Il med njenim nedavnim obiskom v Pjongjangu zaprosil, naj v njegovo državo pošlje nekaj ameriških profesorjev angleškega jezika. Pri tem je izrazil upanje, da bodo ZDA to storile, in dejal, da ne bo nič narobe, če bodo profesorji Američani korejskega porekla.
Pogovori o varnosti končani
26. 10. 2000 00.00
V Gazi so se danes po dveh urah končali pogovori med predstavniki izraelske vojske in palestinskih varnostnih organov, na katerih naj bi govorili predvsem o načinih, kako zmanjšati napetosti v regiji. O vsebini pogovorov še ni nič znanega. Izraelska vojska pa je sicer napovedala, da naj bi se še danes s palestinskimi kolegi ločeno sestala izraelska poveljnika Jom Tov Samia in Jicak Eitan. Iz Gaze medtem poročajo, da je bil v samomorilskem napadu ubit palestinski napadalec.
Albrightova na zgodovinskem obisku
23. 10. 2000 00.00
Na zgodovinski dvodnevni obisk v Severno Korejo je kot prvi visoki uradnik Bele hiše prispela ameriška državna sekretarka Madeleine Albright. V Pjongjangu se je sešla s Severno korejskim
Gore napadel Busha glede umika z Balkana
22. 10. 2000 00.00
Demokratski kandidat za predsednika ZDA Al Gore je ostro napadel in zavrnil načrte republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega, da bi se ZDA umaknile iz mirovnih misij zveze NATO na Balkanu. Gore je dejal, da je takšno stališče nevarno in da "izraža osnovno nerazumevanje ameriške vloge v svetu". Gore je še opozoril, da bi takšna odločitev lahko pripeljala do razpada zveze NATO in bi spodkopala mir v Evropi. Odzvala se je tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je Busheve načrte označila za nevaren signal ter spodkopavanje prizadevanj za svobodno in demokratično Evropo.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Hamas obsodil pristanek Arafata
14. 10. 2000 00.00
Palestinsko gibanje Hamas je obsodilo pristanek palestinskega voditelja Jaserja Arafata na udeležbo na izraelsko-
Pet mrtvih v eksploziji rušilca
12. 10. 2000 00.00
Pentagon je sporočil, da je v današnjem domnevnem samomorilskem napadu na rušilec ameriške vojaške mornarice USS Cole v pristanišču jemenskega
Izraelci prekinili vojaške akcije v Gazi
12. 10. 2000 00.00
Izraelsko letalstvo je v odgovor na današnji uboj treh izraelskih vojakov šestkrat obstreljevalo objekte palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu, enkrat pa tudi objekte v Gazi. Tarče letalskih napadov v Gazi si je popoldne ogledal palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je bil vidno šokiran in ni želel dati izjave. Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, ki ga je spremljal pri ogledu, pa je novinarjem dejal, da za Arafat pomenijo napadi vojno Izraela proti palestinskemu ljudstvu in palestinskim ozemljem. Po napadih, v katerih je bilo ranjenih 17 Palestincev, največ v Ramali, je svetovalec izraelskega premiera Ehuda Baraka dejal, da je vojska z napadi na točno določene cilje končala, s tem pa tudi zaključila operacijo omejenega obsega.
ZDA bodo odpravile sankcije
10. 10. 2000 00.00
ZDA so izrazile pripravljenost za umik ključnih gospodarskih sankcij proti Srbiji, kot je to včeraj storila Evropska unija. ZDA naj bi prvič po lanskih letalskih napadih zveze NATO v Beograd poslale tudi svojega diplomata.
Clintonova pobuda za nov bližnjevzhodni vrh
09. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu so se doslej precej hladno odzvali na pobudo ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi za razrešitev krize med Izraelci in Palestinci pripravili nov vrh, ki bi lahko potekal v Egiptu. Do srečanja med Clintonom, izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom bi lahko prišlo že sredi tega tedna.
Putin čestital Koštunici za zmago na volitvah
06. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je Vojislavu Koštunici poslal čestitke
Pet mrtvih v spopadih na Zahodnem bregu
06. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih med izraelsko vojsko in palestinskimi protestniki, ki so izbruhnili na Zahodnem bregu, v Gazi in v vzhodnem Jeruzalemu je bilo ubitih pet Palestincev. Skupno število žrtev spopadov v zadnjih dneh se je tako povzpelo na 81.
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
Mubarak pozval k izrednemu arabskemu vrhu
05. 10. 2000 00.00
Po srečanju z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom se je egiptovski predsednik Hosni Mubarak danes v
Nasilje se stopnjuje
05. 10. 2000 00.00
Po neuspešnih nočnih pogajanjih med Palestinci in Izraelci se nasilje na Bližnjem vzhodu stopnjuje. Izraelski radio je danes poročal, da je izraelski premier Ehud Barak odpotoval v Izrael in da se po vsej verjetnosti ne bo udeležil predvidenega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk. Arafat je po poročanju radia ves čas zavračal podpis sporazuma o premirju z Izraelom, ki so ga izdelali ob pomoči ZDA.
Nadaljevanje spopadov na Zahodnem bregu
04. 10. 2000 00.00
V davišnjem streljanju v bližini Ramale na Zahodnem bregu sta bila ubita dva oborožena Palestinca. V oboroženih spopadih, ki so izbruhnili pretekli četrtek, je bilo doslej ubitih že najmanj 60 ljudi, več kot 1.300 pa je bilo ranjenih. Eden hujših zadnjih incidentov se je zgodil v bližini židovskega naselja Netzarim v Gazi, kjer so izraelski tanki in helikopterji obstreljevali zgradbo, v kateri naj bi se zadrževali paslestinski borci. Ulične bitke so se nadaljevale pozno v noč v bližini Betlehema na Zahodnem bregu, kjer je izraelska vojska uporabila tanke, kljub zagotovilom, da bodo omejili spopade. Palestinski voditelj Jaser Arafat je po današnjih pogovorih s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom v Parizu povedal, da je njegovo srečanje z izraelskim premierom Ehudom Barakom odvisno od tega, ali bo prišlo do oblikovanja mednarodne preiskovalne komisije, ki naj bi raziskala vzroke za izbruh najnovejšega vala nasilja na zasedenih ozemljih, zagotovila pa naj bi tudi zaščito civilistov pred "pokoli". Srečanje med Arafatom in Barakom je sicer predvideno ob 12.30 po srednjeevropskem času. Sicer je Arafat potrdil, da se bo po pogovorih z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright vrnil v Elizejsko palačo. Palestinskega voditelja v Parizu spremlja delegacija ministrov in svetovalcev, v kateri sta med drugim tudi vodja pogajalcev z Izraelom Saeb Erekat ter minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat. Egiptovski vladni časnik Al-Ahram pa danes poroča, da se bodo v četrtek v letovišču Šarm el-Šejk ob Rdečem morju na pogovorih o rešitvi krize sešli Arafat, Barak, Albrightova in egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Omenjeno srečanje je v torek potrdil tudi Barakov kabinet.
Slovesnost ob združitvi Nemčij
03. 10. 2000 00.00
V Dresdnu se je danes začela uradna slovesnost ob 10. obletnici združitve Nemčij. Slovesne maše so se poleg predsednika Raua in kanclerja Schröderja udeležili številni svetovni voditelji.
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.
Fujimori išče podporo ZDA
29. 09. 2000 00.00
Perujski predsednik Alberto Fujimori po težavah doma išče podporo v Združenih državah Amerike. Na svojem kratkem obisku v Washingtonu se je včeraj najprej srečal z generalnim sekretarjem Organizacije ameriških držav Cesarjem Gavirio, danes pa naj bi se sestal še z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright. Kot je sinoči povedal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Philip Reeker, Fujimori na obisku išče podporo ZDA za mirno in demokratično spremembo oblasti, ki bi bila tudi v skladu s perujsko ustavo.
Djindjić pozval k splošni stavki
29. 09. 2000 00.00
V ZRJ so se sinoči nadaljevali protesti proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Na beograjskem Trgu republike se je zbralo približno 60.000 tisoč ljudi, ki želijo pripraviti oblasti v Beogradu do priznanja zmage opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je poročal radio B2-92. Demonstracije so potekale tudi v drugih srbskih mestih, nadaljevale pa naj bi se tudi danes. V Nišu se je tako zborovanja udeležilo 20.000 pristašev opozicije, v Novem Sadu 10.000, v Čačku 15.000 ter v v Miloševićevem rojstnem kraju Požarevcu pa 10.000 ljudi. V središču Beograda je Vojislav Koštunica pozval k ponovitvi štetja volilnih lističev. DOS je zborovanje sklicala v okviru poziva k okrepitvi protestov zaradi ponarejenih izidov predsedniških volitev.