makroekonomske
Manjši priliv tujih neposrednih investicij
12. 12. 1999 11.58
Z vidika vključevanja slovenskega gospodarstva v mednarodne tokove so tudi letos po mnenju Urada za makroekonomske analize in razvoj zaskrbljujoči zelo skromni prilivi neposrednih tujih investicij (NTI). Potem ko se je njihov priliv po rekordnem prilivu v letu 1997 v višini 320 milijonov dolarjev lani skoraj prepolovil na 165 milijonov, letošnji priliv, kot vse kaže, ne bo presegel 100 milijonov dolarjev.
Davki v državnem proračunu
11. 12. 1999 11.06
V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj ocenjujejo, da bo do konca leta skupen priliv od prometnih davkov, DDV in trošarin v državni proračun nekoliko večji od načrtovanega. V primerjavi s predvidevanji ministrstva za finance bo vplačanega DDV nekoliko manj od načrtovanega, vplačila trošarin in prometnih davkov pa bodo večja od pričakovanih. Tudi oktobra so namreč davčni zavezanci še vplačali prometne davke na podlagi obveznosti, ki izhajajo iz dokončnega poračuna v fakturiranih terjatvah.
Majhne razlike v BDP na prebivalca
10. 07. 1999 17.16
Regionalni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po kupni moči v vseh slovenskih regijah presega 50-odstotno povprečje petnajstih držav članic Evropske unije. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki je pri omenjeni mednarodni primerjavi za vse slovenske regije predpostavil enako cenovno pariteto, je še ugotovil, da so medregionalne razlike v Sloveniji manjše kot v srednje- in vzhodnoevropskih državah kandidatkah za vstop v EU v prvem krogu širitve.
Skupina G-8: Položaj svetovnega gospodarstva se izboljšuje
21. 06. 1999 07.42
Voditelji sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so ob koncu vrha v Kölnu ocenili, da se položaj svetovnega gospodarstva izboljšuje, čeprav glavna težava - neuravnotežena trgovinska menjava ostaja. Osmerica se je zavzela za izpeljavo ustrezne makroekonomske politike in reform. V ZDA letos pričakujejo 300 milijard dolarjev primanjkljaja v trgovinski menjavi, prihodnje leto pa naj bi se primanjkljaj povzpel na 320 milijard dolarjev.
Zadornov novi prvi podpredsednik ruske vlade in finančni minister
25. 05. 1999 13.43
Novi prvi podpredsednik ruske vlade bo Mihail Zadornov, ki bo obdržal tudi položaj finančnega ministra, je danes v Sočiju po srečanju s predsednikom Borisom Jelcinom napovedal ruski premier Sergej Stepašin.
Slabšanje likvidnosti gospodarstva
09. 05. 1999 09.45
Sredstva na žiro računih gospodarstva so konec marca znašala 92,6 milijarde tolarjev, kar je nominalno za 7,7 odstotka več kot mesec prej, vendar pa za 8,6 odstotka manj kot ob koncu preteklega leta. V primerjavi s celotnim sredstvi na žiro računih je delež sredstev gospodarstva na žiro računih znašal 40 odstotkov in je bil za 1,6 odstotne točke višji kot februarja. Vendar pa Urad za makroekonomske analize in razvoj v zadnji številki publikacije Ekonomsko ogledalo opozarja na poslabšanje likvidnosti. Na to kažeta dva znaka: rast števila pravnih oseb z blokiranimi žiro računi nad pet dni (konec marca 9112 pravnih oseb) in rast zneska blokacij (konec marca 97,2 milijarde tolarjev).
Presežek električne energije kljub zmanjšanju proizvodnje
08. 05. 1999 19.12
V letošnjem prvem četrtletju se je proizvodnja električne energije v primerjavi z enakim lanskim obdobjem znižala za 4,6 odstotka, medtem ko je poraba rahlo porasla za 0,3 odstotka. Proizvodnja hidroelektrarn je bila višja za 14,3 odstotka, medtem ko se je proizvodnja klasičnih termoelektrarn za enak odstotek znižala. Za 1,6 odstotka je bila nižja tudi proizvodnja električne energije v Jedrski elektrarni Krško.
Zaključki sestanka finančnih ministrov G-7
28. 04. 1999 07.44
Finančni ministri sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu (G-7) so v ponedeljek na sestanku v Washingtonu ugotovili, da se je položaj gospodarstva v nekaterih delih sveta sicer popravil, vendar pa še vedno obstajajo številne težave, za rešitev katerih bo potreben čas. Finančni ministri so v sklepni izjavi pozvali mednarodno skupnost, naj pomaga sosednjim državam ZRJ pri odpravljanju gospodarskih in finančnih posledic spora na Kosovu. Finančniki so pozdravili gospodarski razvoj v Braziliji, obenem pa so izrazili zaskrbljenost zaradi finančne in makroekonomske nestabilnosti v Rusiji. Po mnenju ministrov je stabilnost in rast v Rusiji mogoče ponovno doseči le v okviru trajnega proračunskega programa ter ob pospešitvi strukturnih in institucionalnih reform. Ministri G-7 so se zavzeli tudi za razširitev pobude o odpisu dolgov najrevnejšim državam.
Neposredne tuje investicije v Sloveniji dosegle 2,4 milijarde dolarjev
24. 04. 1999 09.47
Vrednost neposrednih tujih investicij (NTI) v Sloveniji je konec leta 1997 znašala 2,194 milijarde dolarjev, kar je za 13,4 odstotka več kot leto poprej. Kot navaja Ekonomsko ogledalo, redna mesečna publikacija Urada za makroekonomske analize in razvoj, naj bi ob upoštevanju 165 milijonov dolarjev visokega priliva v letu 1998 sedanja vrednost NTI v Sloveniji znašala okoli 2,4 milijarde dolarjev.
EP obžaloval slovenske zamude pri usklajevanju zakonodaje in pozdravil napredek
15. 04. 1999 20.30
Evropski parlament je danes v Strasbourgu zavzel stališča do novembra lani objavljenih poročil Evropske komisije o napredku kandidatk, ki se o članstvu v Evropski uniji že pogajajo. V stališču do poročila o Sloveniji, ki ga je predložil parlamentarni poročevalec Roberto Speciale, so evropski poslanci izrazili obžalovanje nad pomanjkanjem napredka pri prevzemanju unijinega pravnega reda, hkrati pa menili, da je država tudi napredovala, predvsem na področju skupne zunanje in varnostne politike ter izboljšala makroekonomske kazalce.
Premier Drnovšek pri primorskih gospodarstvenikih
30. 03. 1999 19.34
Premier Janez Drnovšek se je danes skupaj državnim sekretarjem Šuštarjem sestal s primorskimi gospodarstveniki in župani občin Vipave, Ajdovščine in Nove Gorice, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Drnovšek za čimprejšnjo vključitev v denarno unijo
16. 03. 1999 16.59
Slovenija bo konec leta 2002 v vseh pogledih pripravljena za vstop v Evropsko unijo, prizadevati pa bi si morali tudi, da bi se naša država čimprej vključila v denarno unijo ali pa vsaj vezala vrednost tolarja na evro. To je povedal predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek na predavanju o aktualnih problemih ekonomske politike na Poslovno ekonomski fakulteti v Mariboru, ki so se poleg študentov in profesorjev udeležili tudi gospodarstveniki iz Maribora in Podravja.
Predstavitev poročila o človekovem razvoju
09. 03. 1999 16.35
Koncept človekovega razvoja se osredotoča na širše področje, kot je ekonomija, in zajema tudi znanje, zdravje, zaposlenost, odpravljanje materialne, socialne in kulturne revščine, medčloveške odnose, svobodo, človekove pravice ipd. Cilj vsake družbe je ustvariti okolje, ki bo ljudem omogočalo dolgo, zdravo in ustvarjalno življenje, je zapisano v publikaciji Poročilo o človekovem razvoju - Slovenija 1998, ki ga je predstavil Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj pod okriljem Razvojnega programa Združenih narodov (UNDP) in je prvo takšno poročilo, narejeno v Sloveniji ter hkrati mednarodno primerljivo. Namen publikacije je usmeriti pozornost z zgolj ekonomskih vidikov razvoja na človeške dejavnike, ki igrajo pomembno vlogo v vsakdanjem življenju.
Ciper bo denar izkoristil za financiranje dejavnosti vlade
04. 03. 1999 09.32
Ciper v letošnjem letu načrtuje, da si bo z izdajo obveznic na mednarodnem trgu kapitala pridobil posojilo v višini 300 milijonov dolarjev in ta denar izkoristil za financiranje dejavnosti vlade, so sporočili s ciprskega finančnega ministrstva. Mednarodna agencija za utrjevanje kreditnih bonitet Mudiz je za ciprski devizni dolg potrdila rejting A-2, pri čemer je upoštevala tudi skorajšnji vstop Cipra v EU ter načrtovano krepitev nacionalne makroekonomske politike. Agencija Standard & Purs pa je Cipru podelila rejting A+. Načrtovana emisija obveznic naj bi pokrila del letošnjih vladnih finančnih potreb, kot tudi določen delež primanjkljaja pri tekočih plačilnih bilancah. Načrtovane finančne potrebe vlade v Nikoziji za letošnje leto so ocenjene na 735 milijonov ciprskih funtov (1,39 miljarde dolarjev), kar je precej več, kot so znašale v letu 1998.
Večina slovenskih bank nepripravljenih na liberalizacijo trga
03. 02. 1999 14.15
Newyorška agencija Moody's, ki se ukvarja z ocenjevanjem poslovnih razmer za investitorje, je v svojem poročilu navedla, da je večina slovenskih bank nezadostno pripravljena na liberalizacijo bančnega poslovanja. Slovenske banke naj bi bile premajhne, obremenjene s previsokimi operativnimi stroški, omejenim številom produktov in storitev ter nedokončanim prestrukturiranjem gospodarstva v državi.
Letos nekoliko nižja gospodarska rast
03. 01. 1999 09.53
Gospodarska rast v Sloveniji bo po ocenah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v letu 1999 predvidoma dosegla 3,75 odstotka, povprečna letna inflacija bo predvidoma znašala 6,8 odstotka, medtem ko naj bi bila brezposelnost nekoliko nižja kot v letu 1998, in sicer naj bi se stopnja registrirane brezposelnosti gibala okoli 14 odstotkov.
Premier Drnovšek v novoletni poslanici želi miru in tolerantnosti
29. 12. 1998 15.26
Premier Janez Drnovšek v danes objavljeni novoletni poslanici spominja na številne naloge, ki jih je Slovenija v preteklem obdobju izpolnila in na nove izzive, ki jo čakajo do leta 2000. Ob tem je v prazničnih dneh vsem državljanom in državljankam Slovenije zaželel sproščeno, razigrano in brezskrbno praznovanje, prijeten oddih in predah - predvsem pa mnogo uresničenih želja in načrtov v prihajajočem letu ter da bi bil prehod v novo tisočletje v znamenju mirnega razvoja in tolerantnosti.
Dan odprtih vrat na Uradu za makroekonomske analize in razvoj
21. 12. 1998 14.26
Ob dnevu odprtih vrat na Uradu za makroekonomske analize in razvoj so danes strokovnjaki urada predstavili delovanje urada, svojo domačo stran na internetu ter aktualna makroekonomska gibanja v Sloveniji in svetu. Pri tem so poudarili, da svetovna gospodarska kriza Slovenije sicer ne bo obšla, vendar pa bosta gospodarska rast in inflacija ostali v mejah normalnega, in sicer načrtujejo v prihodnjem letu gospodarsko rast med 3,5 in 4 odstotki, inflacija v prihodnjem letu pa bo ob upoštevanju uvedbe davka na dodano vrednost znašala le 6,8 odstotka.
Rahel porast plač v septembru
12. 12. 1998 11.51
Bruto plača na zaposlenega je septembra nominalno porasla za 0,7, realno pa za 0,6 odstotka. Rahel porast plač za ta mesec je verjetno odraz večjega števila delovnih dni kot v predhodnem mesecu, kljub temu pa nominalno še ne dosega julijske ravni plač, podatke državnega statističnega urada v novembrski številki Ekonomskega ogledala komentira Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Manjša gospodarska rast na svetovnih trgih
14. 11. 1998 11.53
V primerjavi z letom 1997 se je gospodarska rast v svetu prepolovila. Jesenske napovedi mednarodnih ustanov o rasti svetovnega gospodarstva v letošnjem in prihodnjem letu so za približno odstotno točko nižje od spomladanskih. Letos naj bi tako svetovna gospodarska rast po napovedih modela Link in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) dosegla okoli dva odstotka, v letu 1999 pa 2,5 odstotka. Glavni vzrok za zniževanje ocen gospodarske rasti je pojav svetovne finančne krize, ki jo spremlja tudi gospodarska recesija, so objavili v oktobrski številki Ekonomskega ogledala, glasila urada za makroekonomske analize in razvoj.
Simpozij o harmonizaciji slovenskega pravnega reda s pravom Evropske unije
30. 10. 1998 11.02
Inštitut za statusno pravne raziskave, inštitut za primerjalno pravo ljubljanske pravne fakultete in Inštitut za gospodarsko pravo iz Maribora 19. in 20. novembra organizirajo simpozij na temo Harmonizacija slovenskega pravnega reda s pravnimi predpisi in drugimi akti Evropske unije, ki bo potekal v konferenčni dvorani poslovne stolpnice TR/3.
Ruska gospodarska kriza lahko vpliva na slovensko gospodarstvo
09. 10. 1998 16.50
Posledice ruske gospodarske krize se lahko odrazijo na slovensko gospodarstvo, čeprav ne pričakujemo velikih vplivov na realni sektor gospodarstva, saj so slovenska podjetja, ki izvažajo v Rusijo, na tem trgu že uveljavljena in ga ne zapuščajo skupaj s špekulativnim kapitalom. Poleg tega pa velik del izvoza slovenskih podjetij na ruski trg predstavljajo proizvodi z neelastičnim povpraševanjem (npr. zdravila), navajajo v septembrskem mesečnem poročilu Urada za makroekonomske analize in razvoj Ekonomsko ogledalo.
Predstavitev študije o slovenskem agroživilstvu v EU
25. 08. 1998 15.51
Na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni je dopoldne doc. dr. Emil Erjavec predsedniku države, Milanu Kučanu, in direktorjem večjih živilskih podjetij predstavil ugotovitve raziskave o slovenski živilsko-predelovalni industriji in EU.
Slovenija še vedno na prvem mestu lestvice Dun & Bradstreet
07. 08. 1998 15.16
Slovenija tudi v avgustovskem poročilu britanske agencije Dun & Bradstreet ostaja na prvem mestu lestvice pokazateljev tveganja v srednje- in vzhodnoevropskih državah. Kot ugotavljajo analitiki omenjene agencije, pokazatelj tveganja Slovenije zaradi makroekonomske stabilnosti ostaja ugoden, še vedno pa je ključna skrb namenjena inflacijskim gibanjem, ki bi po mnenju britanskih strokovnjakov terjala bolj prilagodljivo denarno politiko in nadaljnje strukturne reforme.
Gospodarski trendi so v Sloveniji še vedno pozitivno ocenjeni
08. 07. 1998 13.47
Pozitivni lanski gospodarski trendi se v Sloveniji, kot je mogoče prebrati v zadnji številki glasila urada za makroekonomske analize in razvoj Ekonomsko ogledalo, nadaljujejo tudi letos. Po ocenah statističnega urada Slovenije je bil v prvem letošnjem četrtletju bruto domači proizvod, izražen v stalnih cenah, za 1,9 odstotka višji kot v zadnjem četrtletju lani, od tistega v prvem četrtletju lani pa je bil višji za 6,5 odstotka. Tako visoke stopnje rasti Slovenija ni zabeležila že od drugega četrtletja 1994, še navajajo v Ekonomskem ogledalu. Tuji analitiki po zadnjih napovedih v letošnjem in naslednjem letu napovedujejo Sloveniji rahlo izboljšano dinamiko gospodarske rasti glede na preteklo leto, so tudi zapisali v Ekonomskem ogledalu. V glavnem se vsi strinjajo, da gre za državo z najvišjo posojilno oceno med gospodarstvi na prehodu, za kar so zaslužni dosežena makroekonomska stabilnost, ugodni pokazatelji zunanje zadolženosti in jasno izražen interes do članstva v Evropski uniji.
V Portorožu se je začela 15. finančno borzna konferenca
18. 05. 1998 08.13
Na 15. finančno borzni konferenci, ki se je včeraj popoldne začela v kongresnem centru portoroškega Grand hotela Emona, so podelili letošnje nagrade delniškim družbam za njihova prizadevanja pri kakovostnem obveščanju delničarjev in širše javnosti.
Lani začetek hitre rasti neposrednih tujih naložb v Slovenijo
07. 04. 1998 16.19
Stanje neposrednih tujih naložb se je od 1993 do 1996 povečalo od 954 milijonov dolarjev na 1,93 milijarde dolarjev oziroma za 102,7 odstotka. Ekonomisti Urada za makroekonomske analize in razvoj ugotavljajo, da se v tem obdobju ni povečalo le stanje, ampak tudi obseg vsakoletnih prilivov neposrednih tujih naložb.
Prepočasno prestrukturiranje slovenskih podjetij
09. 03. 1998 16.37
Prestrukturiranje slovenskih podjetij v zadnjih letih sicer poteka, vendar prepočasi. Prestrukturiranje se kaže v stečajih najbolj izgubarskih podjetij in v močnem povečanju neto dobička iz poslovanja v letu 1996, ki najhitreje narašča v olastninjenih podjetih, najpočasneje ali sploh ne pa v neolastninjenih in državnih podjetjih. Urad za makroekonomske analize in razvoj je ugotovitve iz analize o poteku prestrukturiranja slovenskih podjetij v obdobju od 1994 do 1996 objavil v zadnjih dveh številkah Ekonomskega ogledala, publikacije, ki jo vsak mesec pripravi omenjeni Urad.
Lani le 6-odstotna rast naložb
07. 02. 1998 11.51
Lani je obseg ustvarjenih naložb realno porasel za 6 odstotkov in je dosegel 23,3-odstotni delež v bruto domačem proizvodu. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v zadnji številki Ekonomskega ogledala objavil podatek, da so lanske naložbe v gospodarsko infrastrukturo, storitve, podjetja in stanovanja znašale 669,4 milijarde tolarjev.
Lani se na področju razbremenjevanja gospodarstva ni zgodilo nič bistvenega
11. 01. 1998 10.31
Za povečanje slovenskega izvoza in tudi zaslužka, bi morali osvežiti proizvodni program, zlasti v industriji, in ga inovativno dopolniti. Za povišanje dodane vrednosti na zaposlenega, ki znaša 25.000 DEM, kar je precej nižje od povprečja v EU, bi morali investirati vsaj dve milijardi dolarjev v tehnično tehnološko podstat slovenskega gospodarstva. Investirati bi morali v stroje, opremo in informacijsko tehnologijo. Ker tega razvojnega impulza v Sloveniji še vedno ni, so tudi poslovni rezultati, ki se kažejo v relativno nizki rasti bruto domačega proizvoda, pričakovani, pravi Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.