makroekonomske

Simpozij o harmonizaciji slovenskega pravnega reda s pravom Evropske unije

30. 10. 1998 11.02

Inštitut za statusno pravne raziskave, inštitut za primerjalno pravo ljubljanske pravne fakultete in Inštitut za gospodarsko pravo iz Maribora 19. in 20. novembra organizirajo simpozij na temo Harmonizacija slovenskega pravnega reda s pravnimi predpisi in drugimi akti Evropske unije, ki bo potekal v konferenčni dvorani poslovne stolpnice TR/3.

Ruska gospodarska kriza lahko vpliva na slovensko gospodarstvo

09. 10. 1998 16.50

Posledice ruske gospodarske krize se lahko odrazijo na slovensko gospodarstvo, čeprav ne pričakujemo velikih vplivov na realni sektor gospodarstva, saj so slovenska podjetja, ki izvažajo v Rusijo, na tem trgu že uveljavljena in ga ne zapuščajo skupaj s špekulativnim kapitalom. Poleg tega pa velik del izvoza slovenskih podjetij na ruski trg predstavljajo proizvodi z neelastičnim povpraševanjem (npr. zdravila), navajajo v septembrskem mesečnem poročilu Urada za makroekonomske analize in razvoj Ekonomsko ogledalo.

Predstavitev študije o slovenskem agroživilstvu v EU

25. 08. 1998 15.51

Na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni je dopoldne doc. dr. Emil Erjavec predsedniku države, Milanu Kučanu, in direktorjem večjih živilskih podjetij predstavil ugotovitve raziskave o slovenski živilsko-predelovalni industriji in EU.

Slovenija še vedno na prvem mestu lestvice Dun & Bradstreet

07. 08. 1998 15.16

Slovenija tudi v avgustovskem poročilu britanske agencije Dun & Bradstreet ostaja na prvem mestu lestvice pokazateljev tveganja v srednje- in vzhodnoevropskih državah. Kot ugotavljajo analitiki omenjene agencije, pokazatelj tveganja Slovenije zaradi makroekonomske stabilnosti ostaja ugoden, še vedno pa je ključna skrb namenjena inflacijskim gibanjem, ki bi po mnenju britanskih strokovnjakov terjala bolj prilagodljivo denarno politiko in nadaljnje strukturne reforme.

Gospodarski trendi so v Sloveniji še vedno pozitivno ocenjeni

08. 07. 1998 13.47

Pozitivni lanski gospodarski trendi se v Sloveniji, kot je mogoče prebrati v zadnji številki glasila urada za makroekonomske analize in razvoj Ekonomsko ogledalo, nadaljujejo tudi letos. Po ocenah statističnega urada Slovenije je bil v prvem letošnjem četrtletju bruto domači proizvod, izražen v stalnih cenah, za 1,9 odstotka višji kot v zadnjem četrtletju lani, od tistega v prvem četrtletju lani pa je bil višji za 6,5 odstotka. Tako visoke stopnje rasti Slovenija ni zabeležila že od drugega četrtletja 1994, še navajajo v Ekonomskem ogledalu. Tuji analitiki po zadnjih napovedih v letošnjem in naslednjem letu napovedujejo Sloveniji rahlo izboljšano dinamiko gospodarske rasti glede na preteklo leto, so tudi zapisali v Ekonomskem ogledalu. V glavnem se vsi strinjajo, da gre za državo z najvišjo posojilno oceno med gospodarstvi na prehodu, za kar so zaslužni dosežena makroekonomska stabilnost, ugodni pokazatelji zunanje zadolženosti in jasno izražen interes do članstva v Evropski uniji.

V Portorožu se je začela 15. finančno borzna konferenca

18. 05. 1998 08.13

Na 15. finančno borzni konferenci, ki se je včeraj popoldne začela v kongresnem centru portoroškega Grand hotela Emona, so podelili letošnje nagrade delniškim družbam za njihova prizadevanja pri kakovostnem obveščanju delničarjev in širše javnosti.

Lani začetek hitre rasti neposrednih tujih naložb v Slovenijo

07. 04. 1998 16.19

Stanje neposrednih tujih naložb se je od 1993 do 1996 povečalo od 954 milijonov dolarjev na 1,93 milijarde dolarjev oziroma za 102,7 odstotka. Ekonomisti Urada za makroekonomske analize in razvoj ugotavljajo, da se v tem obdobju ni povečalo le stanje, ampak tudi obseg vsakoletnih prilivov neposrednih tujih naložb.

Prepočasno prestrukturiranje slovenskih podjetij

09. 03. 1998 16.37

Prestrukturiranje slovenskih podjetij v zadnjih letih sicer poteka, vendar prepočasi. Prestrukturiranje se kaže v stečajih najbolj izgubarskih podjetij in v močnem povečanju neto dobička iz poslovanja v letu 1996, ki najhitreje narašča v olastninjenih podjetih, najpočasneje ali sploh ne pa v neolastninjenih in državnih podjetjih. Urad za makroekonomske analize in razvoj je ugotovitve iz analize o poteku prestrukturiranja slovenskih podjetij v obdobju od 1994 do 1996 objavil v zadnjih dveh številkah Ekonomskega ogledala, publikacije, ki jo vsak mesec pripravi omenjeni Urad.

Lani le 6-odstotna rast naložb

07. 02. 1998 11.51

Lani je obseg ustvarjenih naložb realno porasel za 6 odstotkov in je dosegel 23,3-odstotni delež v bruto domačem proizvodu. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v zadnji številki Ekonomskega ogledala objavil podatek, da so lanske naložbe v gospodarsko infrastrukturo, storitve, podjetja in stanovanja znašale 669,4 milijarde tolarjev.

Lani se na področju razbremenjevanja gospodarstva ni zgodilo nič bistvenega

11. 01. 1998 10.31

Za povečanje slovenskega izvoza in tudi zaslužka, bi morali osvežiti proizvodni program, zlasti v industriji, in ga inovativno dopolniti. Za povišanje dodane vrednosti na zaposlenega, ki znaša 25.000 DEM, kar je precej nižje od povprečja v EU, bi morali investirati vsaj dve milijardi dolarjev v tehnično tehnološko podstat slovenskega gospodarstva. Investirati bi morali v stroje, opremo in informacijsko tehnologijo. Ker tega razvojnega impulza v Sloveniji še vedno ni, so tudi poslovni rezultati, ki se kažejo v relativno nizki rasti bruto domačega proizvoda, pričakovani, pravi Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

Bruto plača na zaposlenega višja za 1,4 odstotka

23. 12. 1997 14.31

Bruto plača na zaposlenega se je oktobra v primerjavi s septembrom nominalno povečala za 1,9 odstotka, realno pa za 1,4 odstotka; znašala je 148.170 tolarjev. Plače nominalno naraščajo že drugi mesec zapored v skoraj vseh dejavnostih, oktobrska rast je verjetno že posledica izplačil na podlagi poslovnih rezultatov. Kot navaja publikacija, ki jo vsak mesec izdaja Urad za makroekonomske analize in razvoj, je bruto plača najmanj porasla v industriji in gradbeništvu, in sicer za 1,9 odstotka. V proizvodnih storitvah se je povešala za 2,2 odstotka, v javnih storitvah pa je bila oktobrska bruto plača višja za dva odstotka. Slednje je predvsem posledica lani sprejetih dokumentov, npr. sprememb in dopolnitev nekaterih kolektivnih pogodb s področja javnih storitev. Vanje so bili namreč vgrajeni dodatki k plačam, katerih zadnja četrtina se začne izplačevati z oktobrom 1997. V primerjavi s povprečjem leta 1996 je bila oktobrska realna bruto plača na zaposlenega višja za štiri odstotke.

Konferenca o evropski tranziciji in evropski integraciji

02. 12. 1997 09.11

Konec tedna, 5. in 6. decembra, bo v Budimpešti potekala osma letna konferenca CEEPN - mednarodne medvladne organizacije iz Ljubljane, ki se ukvarja s problemi ekonomske tranzicije. Naslov letošnje konference je ekonomska tranzicija in evropske integracije. Konference se bodo udeležili predstavniki iz 24 držav, gostitelj pa bo madžarska družba za državno lastnino in privatizacijo. Konferenca bo potekala ob podpori Svetovne banke in programov Evropske komisije Phare ter Tacis.

Nesoglasja ob uvedbi evra

01. 12. 1997 11.12

Ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance skušajo danes na zasedanju v Bruslju rešiti razklanost petnajsterice do nemško-francoskega predloga o ustanovitvi novega evro-sveta, ki naj bi povezal države, ki bodo uvedle skupno evropsko denarno valuto.

Na blejskem seminarju ekonomistov bodo razpravljali o problemih slovenskega gospodarstva

13. 11. 1997 00.00

Jutri se bo na Bledu začel dvodnevni tradicionalni izobraževalni seminar ekonomistov in poslovnežev, na katerem bodo predavatelji predstavili tekoče in pričakovane ukrepe slovenske ekonomske politike ter probleme strukturnega prilagajanja gospodarstva na poti v Evropsko unijo. Podpredsednik vlade <b> Marjan Podobnik</b> bo udeležencem v uvodnem nagovoru predstavil aktualne probleme slovenskega gospodarstva, minister za ekonomske odnose in razvoj <b>Marjan Senjur</b> razvojne probleme in dileme gospodarstva ob koncu letošnjega leta, finančni minister <b>Mitja Gaspari</b> pa probleme prestrukturiranja slovenskega finančnega sistema. O denarni politiki in bančnem sistemu ob prehodu v leto 1998 bo predaval namestnik guvernerja Banke Slovenije <b>Samo Nučič</b>, o pristopni strategiji Slovenije k EU pa direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj <b>Janez Potočnik</b>.