marsu
Beagle 2 izgubljen?
28. 12. 2003 00.00
Potem ko je propadel že šesti poskus, da bi vzpostavili stik z raziskovalno sondo na Marsu, je vse manj možnosti, da je misija uspela.
Beagle 2 še vedno izgubljen
27. 12. 2003 00.00
Pristajalna kapsula Beagle 2, ki bi morala v četrtek pristati na Marsu, je za zdaj še vedno izgubljena.
Beagle 2 se ne javlja
26. 12. 2003 00.00
Evropski pristajalni kapsuli Beagle 2, ki bi morala v četrtek pristati na Marsu, že drugič ni uspelo navezati stika z radioteleskopom.
Beagle-2 ne pošilja signalov
25. 12. 2003 00.00
Evropsko vesoljsko agencijo skrbi uspeh misije na Marsu. Raziskovalna sonda, ki naj bi danes pristala na površini Marsa, ni poslala signala.
Uspešna ločitev kapsule od sonde
19. 12. 2003 00.00
Od prve evropske raziskovalne sonde Mars Express se je uspešno ločila pristajalna kapsula, imenovana Beagle 2.
Gneča v vesolju
19. 10. 2003 00.00
Ta teden je Kitajska v vesolje uspešno izstrelila raketoplan s človeško posadko in se tako pridružila ZDA in Sovjetski zvezi oziroma Rusiji, edinima državama, ki sta doslej opravili izstrelitev človeka v vesolje. Resno raziskovanje vesolja se je začelo leta 1957, ko je Sovjetska zveza v vesolje izstrelila satelit <em>Sputnik</em>.
Mars najbližje Zemlji
27. 08. 2003 00.00
Vsakih 26 mesecev se Zemlja v obdobju, ki mu astronomi pravijo opozicija, približa Marsu. Danes je bil rdeči planet zaradi eliptične orbite najbližje soncu, našemu planetu pa se je tako zadnjič približal v kameni dobi, ko so se po Zemlji sprehajali neandertalci.
Opportunity končno na poti proti Marsu
08. 07. 2003 00.00
Po večkratnih preložitvah, večinoma zaradi tehničnih težav, je ameriški robot Opportunity že na poti proti Marsu. Robot, ki so ga izstrelili z vesoljskega oporišča Cape Canaveral na Floridi, bo na krovu sonde delta na poti po vesolju sedem mesecev. Skupaj z robotom Spirit, ki so ga v vesolje poslali 10. junija, bosta na rdečem planetu iskala vodo in sledi morebitnega življenja.
Preložena izstrelitev sonde Opportunity
29. 06. 2003 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je, potem ko je v noči na nedeljo zaradi premočnega bočnega vetra nad izstreliščem v Cap Canaveralu za 24 ur preložila izstrelitev druge ameriške vesoljske sonde Opportunity z roboti proti Marsu, spet preložila izstrelitev sonde. Kot je sporočila NASA, bodo vesoljsko sondo izstrelili v noči na torek.
Mars Express na poti proti rdečemu planetu
02. 06. 2003 00.00
Iz ruskega vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu so nocoj proti Marsu uspešno izstrelili evropsko raziskovalno sondo Mars Ekspress.
Evropski Mars Express na poti
02. 06. 2003 00.00
Iz ruskega vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu so nocoj proti Marsu uspešno izstrelili evropsko raziskovalno sondo Mars Ekspress.
Američani k Marsu v roku osmih let?
20. 01. 2003 00.00
Ameriški časnik <em>Los Angeles Times</em> piše, da nameravajo ZDA v roku osmih let z raketo na jedrski pogon k Marsu poslati astronavta.
Na Marsu naj bi odkril tekočino
07. 01. 2003 00.00
Avstralski znanstvenik Nick Hoffman je na Marsu odkril sledi tekočine, toda, kot je sam sporočil, naj ne bi šlo za vodo, kar torej izključuje možnost življenja na tem planetu.
Tožilstvo bo pustilo Jorasa pri miru
04. 01. 2003 00.00
Po mnenju puljskega državnega tožilca Vlatka Nuića se primeru Joška Jorasa posveča prevelika medijska pozornost. Jorasova dejanja, kot je izobešanje zastave na njegovem domu, niso kazniva dejanja, ampak prekrški, meni Nuić.
Na Marsu velike zaloge vode?
03. 03. 2002 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Odyssey (Marsova odiseja), ki so jo izstrelili aprila lani in ki od oktobra kroži okoli Marsa, je na njegovem južnem polu na območju premera približno 640 kilometrov odkrila znatno količino vodika.
Odiseja 2001 v končni orbiti
12. 01. 2002 00.00
Iz Laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v ameriški zvezni državi Kalifornija so sporočili, da je ameriška samodejna vesoljska sonda 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki od 24. oktobra lani kroži okoli Marsa, zaključila aerodinamično zaviranje in je zdaj v končni orbiti okoli rdečega planeta.
Vesolje ostaja izziv
29. 12. 2001 00.00
Letos mineva štirideset let, odkar je ruski kozmonavt Jurij Gagarin prvič poletel v vesolje in v 108-ih minutah obkrožil Zemljo. Postavil je nov mejnik v zgodovini, nekdanja Sovjetska zveza pa je prevzela pobudo v vesoljski tekmi.
Obletnica prvega dotika Marsa
26. 11. 2001 00.00
Sovjetska samodejna vesoljska sonda Mars 2 je pred 30 leti, 27. novembra 1971, kot prvi človekov predmet dosegla Mars.
Odiseja v Marsovi orbiti
24. 10. 2001 00.00
Po dveh zaporednih neuspešnih odpravah v letu 1999 so se ZDA zdaj uspešno "vrnile" k Marsu. Samodejna vesoljska sonda Marsova odiseja 2001 se je davi utirila v orbito okoli Marsa.
Polet sonde Mars Odyssey
19. 09. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Odyssey (Marsova odiseja) se približuje Marsu.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Izstrelili sondo za Mars
07. 04. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 17.02 in 22 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2 s približno 300 milijonov dolarjev vredno ameriško samodejno vesoljsko sondo 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki ima maso 724,3 kilograma. Sondo so poimenovali po znamenitem filmu oziroma romanu Odiseja 2001, ki ga je napisal Arthur Clarke.
Nova ameriška odprava k Marsu
05. 04. 2001 00.00
Na izstrelitveni rampi 17A v vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi potekajo priprave na izstrelitev ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Odyssey 2001 (Marsova odiseja 2001), ki jo nameravajo v soboto poslati na 460 milijonov kilometrov dolgo pot proti rdečemu planetu. Vesoljsko sondo so v torek pritrdili na nosilno raketo delta 2, v sredo pa so drugo stopnjo rakete napolnili s 3944 kilogrami raketnega goriva aerozine 50, ki ga sestavlja 50-odstotkov nesimetričnega dimetilhidrazina in 50 odstotkov hidrazina in z 2085 kilogrami oksidacijskega sredstva dušikov tetroksid.
Je bilo na Marsu življenje?
27. 02. 2001 00.00
Znanstveniki iz vesoljskega centra Johnson v Houstonu so prepričani, da je nekoč na Marsu obstajalo življenje. Po zadnjih analizah so v meteoritu Allen Hills 84001 namreč našli kristal magnetit, ki bi ga po njihovem mnenju lahko proizvedel le mikroorganizem. Ta mineral je namreč podoben kristalom, ki jih na Zemlji proizvedejo bakterije. Raziskovalci menijo, da je magnetit v meteoritu ALH-84001 najstarejši dokaz o obstoju življenja. Omenjeni meteorit so odkrili leta 1984 na Antarktiki, na Zemljo pa je padel pred okoli 13.000 leti.
Hiše na Marsu in Veneri
05. 02. 2001 00.00
Na Marsu in Veneri je od sedaj možno kupovati dele zemljišča in graditi hiše. Vsi zainteresirani naj bi za majhen košček zemlje, ki bi zadostoval za hišo in majhen vrt, plačali 19,99 funta.
Mars Global Surveyor opravil nalogo
01. 02. 2001 00.00
Ameriška medplanetarna samodejna sonda Mars Global Surveyor (MGS), ki so jo izstrelili novembra 1996, je uspešno zaključila glavni del svoje misije. Predstavniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da je samodejna sonda od leta 1999 na Zemljo poslala nekaj deset tisoč posnetkov Marsa. Znanstveniki so dobili več novih informacij o rdečem planetu kot vseh prejšnjih raziskovalnih odpravah skupaj. Pomemben je predvsem podatek, da bi na Marsu v preteklosti lahko obstajala morja in jezera, kar pomeni, da bi na planetu lahko obstajalo tudi življenje.
Se bodo ljudje preselili na Mars?
27. 12. 2000 00.00
Najpozneje čez 80.000 let bodo ljudje zapustili Zemljo in oblikovali prve kolonije v vesolju in na Marsu, je prepričan nemški fizik in astronavt Ulrich Walter.
NASA ponuja dokaz o življenju na Marsu
14. 12. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da so ameriški znanstveniki v poročilu, ki je rezultat štiriletnih raziskav, ponudili dokončni dokaz, da je na Marsu obstajalo preprosto življenje. V meteoritu ALH84001, ki naj bi izviral z Marsa, so našli drobne kristale magnetovca, enake tistim, ki jih vodna bakterija na Zemlji uporablja kot kompas, da najde hrano in energijo.
NASA z dokazi vode na Marsu
07. 12. 2000 00.00
Znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da so se dokopali do najpomembnejšega odkritja, ki ga je doslej prineslo raziskovanje rdečega planeta z ameriško samodejno sondo Mars Global Surveyor (MGS). Na novinarski konferenci sta znanstvenika Michael Malin in Ken Edgett, ki se ukvarjata z razlago fotografij sonde MGS, sporočila, da sta našla dokaze, da so v nedavni preteklosti na Marsu obstajali vodni tokovi.
Polet na Mars
14. 08. 2000 00.00
Ameriški profesor Longuski je izračunal, da bi bilo leto 2014 najbolj varno leto za pristanek vesoljske ladje s človeško posadko na Marsu. V dneh okoli 14. februarja 2014 bodo bili planeti Zemlja, Mars in Venera tako razporejeni, da bo vesoljski polet takrat najbolj varen. Gravitacijske sile teh treh planetov bodo omogočale več varnostnih izhodov. Če bi se recimo vesoljska ladja pokvarila na poti na Mars, bi lahko pristala na Veneri, kasneje pa varno poletela proti Zemlji. Gravitacija Venere bi pripomogla k varnemu povratku na Zemljo tudi, če bi se pokvaril glavni motor vesoljskega plovila, ko bi bilo to že na Marsu. Ugodno razvrstitev planetov leta 2014 so ugotovili tudi Nasini znanstveniki že leta 1997.