marsu
NASA bo na Mars poslala dve vozili
11. 08. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo leta 2003 v okviru načrta Mars 2003 Rover na Mars namesto enega poslala dve izpopolnjeni daljinsko vodeni vozili, primerek katerega so razvili na kornelijski univerzi. Maja in junija 2003 naj bi izstrelili dve samodejni vesoljski sondi, ki bosta januarja 2004 v razmaku 18 dni pristali na Marsu, vsaka od sond pa bo pripeljala enako vozilo.
NASA bo na Mars poslala vozilo
31. 07. 2000 18.28
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo leta 2003 na Mars poslala eno ali celo dve daljinsko vodeni vozili, primerek katerega so razvili na Kornelijski univerzi. Novo vozilo naj bi izstrelili 4. julija 2003, na Marsu pa naj bi pristalo 20. januarja 2004.
Novosti o odkritju vode na Marsu
24. 06. 2000 15.58
Pod pritiskom javnosti, vznemirjene zaradi govoric o odkritju vode na Marsu, se je ameriška vesoljska agencija NASA odločila pripraviti novinarsko konferenco o tem vprašanju predčasno. Prvotno so nameravali vse uradne izjave dati šele 29. junija, torej sočasno z izidom ameriške znanstvene revije Science, v kateri bo objavljen članek o novem odkritju.
Na Marsu odkrili vodo
22. 06. 2000 21.27
Strokovnjaki iz ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da so našli dokaze za obstoj vode na Marsu. Še vedno pa ni znano, ali je voda na tem planetu tudi vir za preživetje morebitnih živih bitij. Po dveh letih opazovanja so pri NASI ugotovili, da se zaradi vode oblika površja planeta spreminja. Znanstveniki so bili doslej prepričani, da je voda na Marsu sicer obstajala pred nekaj milijoni let in da je danes ni.
Na Marsu odkrili vodo
22. 06. 2000 08.42
Znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA so prepričani, da so našli na površju Marsa sledove vode. Če bo odkritje dokončno potrjeno, bo pomenilo znaten napredek pri raziskovanju rdečega planeta. Dokazi o nahajališču vode se nanašajo v glavnem na osrednji del šest tisoč kilometrov dolgega kanjona Valles Marineris.
NASA skriva podatke o odpravi?
24. 03. 2000 12.57
Ameriška vesoljska agencija NASA je ostro in brezpogojno zanikala novico o tem, da naj bi ji bila že vnaprej znana okvara, ki je morda povzročila neuspeh njene zadnje vesoljske odprave na Marsu.
Molnija-M utirila zadnji satelit pred letom 2000
29. 12. 1999 10.18
Na severnem ruskem kozmodromu Pleseck, ki leži približno 800 kilometrov od Moskve in je glavni kozmodrom Rusije, so Raketne enote za strateške namene (RVSN) sinoči ob 20.12 po srednjeevropskem času izstrelile nosilno raketo Molnija-M, ki je v prehodno orbito utirila ruski vojaški satelit Kosmos-2368 za infrardeče zaznavanje balističnih izstrelkov na ozemlju ZDA.
Discovery uspešno pristal
28. 12. 1999 18.38
Na 33. letališki stezi v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi je davi ob 1:00,47 po srednjeevropskem času po skoraj natanko osmih dneh poleta in 119 obkrožitvah Zemlje pristal ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko vesoljcev.
Zvok in slika z Marsa
01. 12. 1999 18.10
Če bo za v petek načrtovani pristanek ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Polar Lander (MPL) na Marsu uspel, bo na svetovnem računalniškem medmrežju kmalu mogoče poslušati in gledati zvoke in videofilme z Marsa.
Ameriška sonda Mars Polar Lander proti Marsu
25. 10. 1999 08.08
Marsu se približuje ameriška samodejna sonda Mars Polar Lander (MPL), ki naj bi na njem pristala 3. decembra.
Kitajci na Luni in Marsu
23. 10. 1999 09.56
Kitajci naj bi v naslednjem stoletju pristali na Luni in Marsu, je objavil kitajski dnevnik Shanghai News. Na nedavnem kitajskem posvetu o vesoljskih raziskavah so prav takšna cilja imenovali kot glavna za kitajski vesoljski program v 21. stoletju. Po besedah generalnega sekretarja kitajske vesoljske znanstvene zveze Ye Zilija kitajski znanstveniki že pretehtavajo podrobnosti načrta za pristanek na Luni. O podrobnostih glede rokov uresničitve načrta, njegovem financiranju in ali bo šlo pri tem za polet s človeško posadko, ne poročajo. Za zdaj Kitajci v vesolje še niso poslali svojih vesoljcev. Tega tudi ne nameravajo pred letom 2005, je poročevalcem v Hongkongu sporočil eden vodilnih kitajskih strokovnjakov na tem področju. Zdaj razvijajo pristajalni odsek brez posadke. Prvi preizkusni polet tega odseka naj bi uresničili čez nekaj mesecev.
NASA o vzroku za nesrečo MCO
24. 09. 1999 18.13
Ameriška vesoljska agencija NASA domneva, da je včerajšnjo izgubo ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Climate Orbiter (MCO) ob Marsu zakrivila navigacijska napaka.
Sonda MCO verjetno strmoglavila na Mars
23. 09. 1999 07.59
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Climate Orbiter (MCO), s katero so včeraj ob poskusu utirjenja v orbito okoli Marsa izgubili zvezo, je verjetno izgubljena; možno je celo, da je strmoglavila na Mars.
Na Mars naj bi leteli brez dušika
06. 08. 1999 16.20
V moskovskem Institutu za medicinsko-biološke probleme se je začel 18-dnevni poskus, s katerim želijo pojasniti, ali bi človek na Marsu lahko preživel brez dušika.
Hubble odkril velikanski vihar na Marsu
21. 05. 1999 07.10
Ameriško-evropski vesoljski teleskop Hubble, ki kroži kot umetni satelit okoli Zemlje, je blizu severnega tečaja na Marsu opazil vihar pošastnih razsežnosti. Vihar je skoraj štirikrat večji kot ameriška zvezna država Teksas. Na Marsu so pogosti peščeni viharji tokratnega pa so sestavljali ledeni oblaki. Podoben je bil vrtinčastim viharjem, kakršne je nazadnje pred več kot dvema desetletjema opazovala ameriška vesoljska sonda Viking Orbiter, a je skoraj trikrat večji. Vihar je imel najmanj tri trakove oblakov vrtinčaste oblike zavite v smer, nasprotno smeri gibanja urinih kazalcev okoli luknje ali očesa v sredini. Oko je imelo premer približno 300 kilometrov. Vihar se je pojavil sredi severne poloble Marsa potem, ko je sezonska kapa iz zmrznjenega ogljikovega dioksida povsem izhlapela in tako odkrila spodaj ležeči preostanek kape vodnega ledu. Vihar je odkrila skupina šestih ameriških astronomov z uporabo Hubblove širokokotne kamere 2. Teleskop so usmerili proti rdečemu planetu 27. aprila letos, ko se je Mars približal Zemlji na najmanjšo razdaljo v zadnjih osmih letih.
Naslednje vozilo na Marsu bodo upravljali tudi otroci
08. 05. 1999 09.55
Nekaterim otrokom in mladostnikom naj bi se leta 2001 izpolnile sanje mnogih ljubiteljskih astronavtov. Izbrani srečneži bodo lahko z daljinskim krmiljenjem vodili vozilo po rdečem planetu Marsu in premikali robotovo roko. Legendarni ameriški astronavt in nekdanji senator John Glenn je ob Dnevu vesolja v Washingtonu v četrtek napovedal natečaj za esej, na katerem naj bi izbrali vesoljske voznike. Izstrelitev ameriške sonde, opremljene z daljinsko vodeno roko, je predvidena v prihodnjem letu.
Mars je bil nekdaj drugačen planet
10. 03. 1999 11.19
Če bi Mars Pathfinder na rdečem planetu pristal nekaj milijard let prej, bi priletel na popolnoma drugačen planet, morda celo na takšnega, na katerem bi bilo možno življenje, trdijo znanstveniki. Podatki, zbrani po misiji Pathfinderja leta 1997, projekta Mars Global Surveyor in misije Vikingi v 70. letih, kažejo, da je bilo podnebje na Marsu včasih bolj vlažno in toplejše. Zglajene stene, pogoste erozije in oblika razpok sten na mestih, kjer je pristal Pathfinder, kažejo na to, da je bila na Marsu nekoč voda, so zapisali v reviji Science. Po besedah Matta Golombeka, vodje projekta Pathfinder, je težko reči, koliko vode in kako dolgo je bila na tem planetu. ''Če - in to veliki 'če' - je tekoča voda bila stabilna, je to tisti dejavnik, ki je potreben za nastanek življenja.'' Oblike življenja na Marsu so bili verjetno primitivni enocelični organizmi, njihov obstoj pa bi lahko dokazali s preizkusi, s katerimi bi raziskali kemične ostanke, ki so jih pustili za seboj.
Japonska sonda okoli Marsa štiri leta kasneje
13. 01. 1999 16.41
Japonska samodejna vesoljska sonda Nozomi (Upanje) bo zaradi pomanjkanja goriva prispela k Marsu štiri leta kasneje kot so načrtovali.
Mars Climate Orbiter na poti proti Marsu
12. 12. 1998 11.07
Ameriška samodejna sonda Mars Climate Orbiter (MCO), ki so jo izstrelili na vesoljskem izstrelišču v letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi sinoči ob 19.45 in 51 sekund po srednjeevropskem času, se je po 47 minutah nad Indijskim oceanom uspešno ločila od tretje stopnje nosilne rakete delta 2 in je na poti proti Marsu.
Nova odkritja o življenju na Marsu
02. 06. 1998 07.32
Ameriška sonda Mars Global Surveyor je nedavno odkrila nove geološke in topografske elemente, ki potrjujejo predpostavko, da je bilo nekoč na Marsu veliko vode, in mogoče tudi življenje. Ameriška sonda se na Marsovi orbiti nahaja od septembra lani, nedavno pa je na površini tega planeta zabeležila velike količine hematita, železovega oksida rdečkaste barve, ki se običajno nahaja tam, kjer je veliko stoječe vode in termalnih aktivnosti. Phil Christensen iz vseučilišča Arizona je na kongresu Ameriške geofizične zveze v Bostonu dejal, da ti dokazi govorijo o veliki hidrotermalni aktivnosti in navzočnosti tople vode na Marsovi površini. Odkritje hematita pa ne dokazuje le tega, da je bila temperatura na Marsu nekdaj bolj ugodna kot danes (podnevi doseže največ 20 stopinj Celzija, ponoči pa se spusti 70 stopinj pod ničlo), temveč da je bila tudi planetova atmosfera gostejša. Sonda je posnela tudi prve trodimenzionalne fotografije reliefov severnega pola planeta, na katerih sta pod površino razvidna led in ogljikov sneg.
Japonska bo poslala proti Marsu Planet B
28. 05. 1998 08.26
Japonska bo 4. julija na pot proti Marsu poslala majhno vesoljsko plovilo brez posadke, poroča ameriška tiskovna agencija AP, ki se pri tem sklicuje na japonsko informativno agencijo Kiodo.
Mesto na Marsu le plod človeške domišljije
16. 04. 1998 17.20
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Global Surveyor je posnela podrobne fotografije kraja, ki so ga nekateri zaradi "piramid" in njihove razporeditve imenovali "marsovsko mesto". Izkazalo se je, da gre le za skale, hribe in sence.
Mars Global Surveyor razkril skrivnost obraza na Marsu
08. 04. 1998 08.13
Pred 22 leti je ameriška samodejna sonda vrste viking med kroženjem okoli Marsa na področju imenovanem Cydonia posnela nenavadno oblikovano površinsko tvorbo, ki je močno spominjala na človeški obraz. Novi posnetki t.i. "obraza" na Marsu, ki jih je posnela ameriška sonda Mars Global Surveyor, pa uganko končno pojasnjujejo. Navidezen "obraz" na Marsu je dolga leta buril domišljijo številnih ljudi. Posamezniki so trdili, da gre za umetno ustvarjen predmet, ki ga je lahko izdelala le razumska civilizacija. Nekateri so celo obtoževali ameriško vesoljsko agencijo NASA, da prikriva resnico. Gre verjetno za največkrat objavljeno fotografijo nekega koščka površine rdečega planeta, s katero so se pogosto okoristili manj resni mediji in šušmarji. Nove fotografije, ki so bile posnete minulo nedeljo in jih je zdaj objavila NASA, so bolj kakovostne; razkrivajo povsem običajne naravne površinske tvorbe. Kaže, da je vse ostalo ustvarila igra svetlobe in senc ter človeška domišljija.