mednarodna skupnost
Makedonija zanika odgovornost za napad
03. 04. 2001 00.00
Makedonska vojska je sporočila ugotovitve notranje preiskave, po kateri makedonski vojaki niso odgovorni za smrt treh civilistov, med njimi ameriškega novinarja, ki so jih pretekli teden v kosovski vasi Krivenik ubile granate z makedonske strani. Komisija strokovnjakov makedonske vojske je ugotovila, da je bila notranjost Kosova izven dosega makedonskega topništva.
V eksploziji ubit častnik
29. 03. 2001 00.00
V eksploziji protitankovske mine v bližini Tanuševcev na severu Makedonije je umrl makedonski častnik, pet vojakov pa je ranjenih. Makedonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je nesreča zgodila, ko je vozilo makedonske vojske zapeljalo na protitankovsko mino. Ranjence so s helikopterji prepeljali v vojaško bolnišnico v Skopju in naj bi bili izven smrtne nevarnosti.
Rupel začel obisk v ZDA
27. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je z udeležbo na konferenci o evropski varnosti po koncu hladne vojne na harvardski univerzi v Bostonu začel obisk v ZDA, med katerim se bo v sredo srečal z državnim sekretarjem Colinom Powellom. Poleg srečanja s Powellom Rupla čakajo še pogovori s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice, namestnico pomočnika sekretarja za obrambo za evropsko politiko in politiko do zveze Nato Liso Bronson, republikanskim senatorjem iz Ohia Georgem Voinovichem in demokratsko senatorko iz New Yorka Hillary Clinton.
Drnovšek in Putin tudi o Balkanu
25. 03. 2001 00.00
Povod za poglobljeno razpravo med premierom Drnovškom in ruskim predsednikom Putinom so prav gotovo bili sobotni bombni atentati v treh mestih na jugu Rusije ter zaskrbljujoče poslabšanje razmer na Blakanu. Putin je dejal, da se s teroristi lahko pogovarja samo z ostrimi sredstvi, ker drugega jezika ne razumejo. Podobnega mnenja je bil tudi ruski premier Mihail Kasjanov: ''Naše stališče je enotno. Tudi mednarodna skupnost mora vztrajati pri tem, da je terorizem nesprejemljiv'', je dejal Kasjanov.
Ofenziva proti albanskim skrajnežem
20. 03. 2001 00.00
Po poročanju več tiskovnih agencij naj bi makedonske sile danes začele odločilno ofenzivo za uničenje albanskih skrajnežev na območju Tetova. Makedonski tanki so že zavzeli položaje na obrobju mesta, policija pa je sinoči že ob 19. uri zaprla vse vpadnice v Tetovo. Sinoči pa je v Skopje pripotoval koordinator EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in premierom Ljubčem Georgijevskim, pa tudi z voditeljema obeh albanskih strank v Makedoniji Arbenom Džaferijem in Imerom Imerijem. Ob tem je Solana zatrdil, da bo mednarodna skupnost Makedoniji pomagala pri ohranjanju njene ozemeljske celovitosti, ter obsodil akcije albanskih skrajnežev.
Kipe uničili zaradi ogorčenja
20. 03. 2001 00.00
Posebni odposlanec afganistanskih talibanov Sajed Rahmatulah Hasimi je v New Yorku pojasnil drugo plat medalje uničevanja dveh budinih kipov v Bamijanu, ki je vzbudilo ogorčenje mednarodne javnosti. Hasimi je v pogovoru za New York Times dejal, da je svet talibanskih verskih učenjakov sprejel odločitev o uničenju kipov zaradi ogorčenja nad odnosom mednarodne skupnosti. Verske učenjake naj bi razjezila mednarodna delegacija evropskih diplomatov in Unesca, ki je ponudila denar za zaščito in obnovo budinih kipov, obenem pa zavrnila prošnje za pomoč afganistanskemu ljudstvu, ki umira zaradi lakote in mednarodnih sankcij.
Ivanov v Beogradu
19. 03. 2001 00.00
Mednarodna skupnost mora ustaviti terorizem na jugu Srbije in v Makedoniji, če se želi izogniti novi eksploziji na Balkanu, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico danes v Beogradu povedal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Kot je izjavil Koštunica, je po napadu zveze NATO leta 1999 in prihodu mednarodnih mirovnih enot KFOR Kosovo postalo "leglo terorizma". Ivanov je Koštunici predal tudi pismo ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem ta ni izključil možnosti mednarodnega posredovanja za ustavitev albanskih upornikov v Makedoniji.
Začetek pogajanj o krizi na jugu Srbije
19. 03. 2001 00.00
Predstavniki zveze NATO, jugoslovanskih oziroma srbskih oblasti ter Albancev z juga Srbije se bodo danes sestali v vasi Merdari na administrativni meji med Srbijo in Kosovom, je poročala agencija Beta, ki se sklicuje na neimenovanega britanskega častnika sil KFOR. Skorajšnji začetek pogajanj o rešitvi krize na jugu Srbije po sklenitvi premirja sta napovedala tudi podpredsednik srbske vlade in vodja državnega koordinacijskega telesa Nebojša Čovič ter župan Preševa Riza Halimi.
Albanci pozivajo k mobilizaciji
17. 03. 2001 00.00
Spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki se danes nadaljujejo, albanski uporniki pa so sporočili, da se njihovi vojaki še naprej približujejo Tetovu. Vojska albanskih upornikov je danes pozvala vse, ki so sposobni za boj, naj poprimejo za orožje in se priključijo njihovi vojski. Zaradi vedno bolj zaostrenega položaja, so nemške vojaške enote v Tetovu dobile tankovsko okrepitev s Kosova. To naj bi sicer sestavljala le dva tanka in okoli 150 vojakov. Ti nemški vojaki naj se ne bi vmešavali v spopade, ampak naj bi se le branili pred napadi. Končala se je tudi premestitev okrog 1200 nemških vojakov iz vojašnica Erebino pri Tetovu, ki so jo sinoči napadli albanski uporniki. Zaradi sinočnjega napada je bil ponoči za več ur prekinjen mednarodni železniški promet med ZRJ in Makedonijo, danes pa so makedonske oblasti prepoved odpravile.
Hrvati zapustili položaje v vojski BiH
17. 03. 2001 00.00
Osem bosanskih Hrvatov, visokih predstavnikov obrambnega ministrstva Federacije BiH, je v podporo hrvaški samoupravi v BiH odstopilo. Tiskovni predstavnik ministrstva Pavo Dragun, ki je to sporočil, je prav tako odstopil. Hrvaške nacionalistične stranke v BiH pod vodstvom Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) so 3. marca ustanovile začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom. Včeraj je zaradi podobnih razlogov odstopil tudi pomočnik poveljnika vojske hrvaško-muslimanske federacije general Dragan Čurči, ki želi ostati lojalen skupnosti bosanskih Hrvatov, kot je dejal.
Grizold o razmerah v JV Evropi
13. 03. 2001 00.00
Slovenski minister za obrambo Anton Grizold, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je z grškim ministrom za narodno obrambo Apostolosom Athanasiosom Tsohatzopoulosom pogovarjal o stabilnosti v JV Evropi, eskalaciji nasilja na meji med Kosovom in Makedonijo oz. ZRJ in Makedonijo, varnostnih razmerah na Bližnjem vzhodu in Kavkazu, sodelovanju med ministrstvoma in prizadevanjih Slovenije za članstvo v zvezi NATO in EU, katera Grčija v celoti podpira. Ministra sta podpisala tudi sporazum za sodelovanje v večnacionalnem centru za usposabljanje za mirovne operacije v Grčiji, ki predstavlja osnovo za udeležbo slovenskih častnikov kot vaditeljev oz. mentorjev pri izvajanju procesa usposabljanja. Omenjeni center je namreč eden od pomembnejših oz. bolj priznanih centrov v okviru držav članica zveze NATO. Slovenski obrambni minister je položil tudi venec na grob neznanega vojaka.
Talibani uresničili grožnje
12. 03. 2001 00.00
Afganistanski Talibani so tudi v resnici uničili dva velikanska kipa Bude, izklesana v skalo. Predstavniki ZN so te informacije potrdili. Kipi naj bi bili za islam žaljivi. Doslej ni bilo na voljo fotografiranih dokazov, za CNN pa je lokalni fotograf posnel pričujoči posnetek. Muzeji in vlade po vsem svetu so upali, da bodo lahko rešili 53-metrske kipe Bude iz Bamiyana, ki so jih izklesali v tretjem stoletju po našem štetju. Uničenje so ob velikem trudu dokončali šele včeraj, je dejal talibanski minister za informiranje. Po njegovih besedah tako delo ni enostavno, saj dinamit in obstreljevanje z granatami nimata velikega učinka. Delegacija iz 55-članske Organizacije islamske konference je v afganistanskem mestu Kandahar v nedeljo neuspešno prepričevala Talibane, naj prenehajo z uničevanjem spomenikov. Annan se je včeraj v okviru svoje turneje po južni Aziji v Pakistanu srečal z afganistanskim zunanjim ministrom Vakilom Ahmedom Mutavakilom, ki je zavrnil Annanovo zahtevo, naj talibanski režim v Afganistanu ustavi uničenje dveh največjih kipov stoječih Bud na svetu v Bamijanu. Mutavakil je poudaril, da je uničenje predislamskih kipov in spomenikov notranja verska zadeva Afganistana in da od omenjenih kipov tako ali tako ni več ostalo veliko. Kljub uničevanju predislamskih kipov in spomenikov, ki ga v Afganistanu izvaja talibanski režim, je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan zahteval, da mednarodna skupnost ljudem v Afganistanu ponudi človekoljubno pomoč. V Afganistanu trenutno vlada najhujša suša v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predstavnikov ZN je na robu lakote skoraj 4 milijone ljudi. Annan je sicer dejal, da doslej še nobena država ni zavrnila pripravljenosti pomagati afganistanskemu prebivalstvu, vendar bo zaradi uničenja kipov še težje prepričati mednarodno skupnost za donacije. Annan je obiskal begunska taborišča blizu Peshawarja, v severnem Pakistanu, kjer je okoli 60.000 afganistanskih beguncev. V zadnjih šestih mesecih je v Pakistan prišlo okoli 170.000 novih beguncev. Skupaj jih je že okoli 2 milijona. Pakistan je medtem že zaprl meje med državama.
Uničenje predislamskih spomenikov
10. 03. 2001 00.00
Največja kipa Bude na svetu, ki sta vklesana v skalo blizu mesta Bamijan v osrednjem delu Afganistana, sta že skoraj popolnoma uničena, je sporočil pomočnik vrhovnega poveljnika talibanov Abdul Hai Mutmaen. Dodal je, da je uničenih že od 80 do 90 odstotkov kipov. Medtem je talibanski poveljnik, mula Mohamed Omar, zavrnil pakistanske prošnje, naj vnovič preuči ukaz o uničenju vseh predislamskih spomenikov in podob v državi.
Na makedonski meji zaenkrat mirno
06. 03. 2001 00.00
Poročila številnih medijev, da ob kosovsko makedonski meji potekajo hudi spopadi, so po trditvah makedonskih in ameriških virov neresnična. Razmere v vasi Tanuševci so mirne, a še vedno napete. Makedonska vojska in policija pa sta vpoklicali manjše število rezervistov.
Tomac z veleposlanikoma ZDA o razmerah v BiH
06. 03. 2001 00.00
Podpredsednik hrvaškega sabora in predsednik odbora sabora za zunanjo politiko Zdravko Tomac se je danes v Zagrebu z veleposlanikom ZDA na Hrvaškem Lawrencom Rossinom in veleposlanikom ZDA v BiH Thomasom Millerjem pogovarjal o razmerah v BiH, potem ko je Hrvaški narodni zbor v soboto v Mostarju razglasil hrvaško samoupravo v BiH.
Zaostrovanje razmer v Makedoniji
01. 03. 2001 00.00
V Makedoniji se razmere nevarno zaostrujejo. Po zadnjih dneh spopadov med makedonsko vojsko in oboroženimi Albanci, naj bi makedonska vlada v prihodnjih dneh dala upornikom ultimat. V strahu pred novim kriznim žariščem je zveza Nato pozvala vlado v Skopju naj ne izvede oborožene akcije proti albanskim upornikom.
Na obisku predsednik bolgarskega parlamenta
28. 02. 2001 00.00
Na povabilo predsednika DZ Boruta Pahorja je na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik bolgarskega parlamenta Jordan Sokolov z delegacijo.
Zaostrene razmere v Makedoniji
27. 02. 2001 00.00
Potem ko je zveza NATO sprejela odločitev, da zmanjša varnostno območje vzdolž administrativne meje med Kosovom in Srbijo, kjer že nekaj časa delujejo oborožene skupine albanskih skrajnežev, je odločitev zavezništva danes pozdravil jugoslovanski notranji minister Zoran Živković. "Mednarodna skupnost je spoznala, da so albanski skrajneži na jugu Srbije ustvarili najmanj stabilno območje v Evropi," je v Beogradu dejal Živković. Etnične napetosti se povečujejo tudi na severu Makedonije na meji s Kosovom, od koder tudi danes poročajo o begu Albancev iz vasi Tanuševci.
Powell o spremembi sankcij proti Iraku
27. 02. 2001 00.00
Ameriški zunanji minister Colin Powell je po zaključku bližnjevzhodne turneje danes na sedežu zveze NATO v Bruslju dejal, da si ZDA prizadevajo za spremembo sankcij ZN proti Bagdadu, da bi zmanjšali njihove posledice na civilno prebivalstvo. Kot je pojasnil Powell, čigar predlog je pozdravil tudi francoski kolega Hubert Vedrine, se Washington namesto za gospodarske in trgovinske sankcije, ki jih je Varnostni svet ZN proti Iraku uvedel leta 1990, zavzema za uvedbo "inteligentnih sankcij", ki naj bi Iraku preprečile nadaljnje oboroževanje.
Dobrosav Mitrović o nasledstvu SFRJ
25. 02. 2001 00.00
Za rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ obstajata dve poti. Ali ga bo pet naslednic rešilo razmeroma hitro, korak za korakom, ali pa bodo zavlačevale in bo tudi mednarodna skupnost dvignila roke, je v pogovoru za Nedjeljni Vjesnik menil vodja jugoslovanskih pogajalcev o nasledstvu Dobrosav Mitrović. Dodal je, da je od razpada nekdanje SFRJ minilo deset let in da je "veliko amortiziranega, mnogo tega pa enostavno ni več. Kdo bi vedel, kje je"?
Nadaljevanje konference na Bledu
24. 02. 2001 00.00
Na Bledu se danes nadaljuje mednarodna konferenca o demokraciji, človekovih pravicah ter varstvu etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, ki jo v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo organizira nevladna organizacija ISCOMET s sedežem v Mariboru. Več kot sto strokovnjakov, politikov, verskih dostojanstvenikov iz držav JV Evrope in mednarodnih organizacij razpravlja o dosežkih in pomanjkljivostih v razvoju demokracije, obnovi in zaščiti kulturne dediščine manjšin ter prispevku verskih skupnosti k spravi. Slovenija v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta stabilnosti, to je omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Dan žalovanja v ZRJ
18. 02. 2001 00.00
Današnji dan je jugoslovanska vlada razglasila za dan žalovanja zaradi petkovega napada na konvoj srbskih avtobusov pri Podujevu, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj sedem ljudi.
Za ukinitev varnostnega območja še prezgodaj
15. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes po srečanju z vodjo jugoslovanske diplomacije Goranom Svilanovićem in podpredsednikom srbske vlade Nebojšo Čovićem v Bruslju dejal, da je še prezgodaj za ukinitev kopenskega varnostnega območja, ki Kosovo ločuje od preostanka Srbije. Beograjski načrt za rešitev krize na jugu Srbije je ocenil pozitivno, vendar pa bo treba po njegovem nekatere dele še preučiti.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
Koštunica o sodelovanju mednarodne skupnosti
13. 02. 2001 00.00
V prispevku za dnevnik Politika je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica izključil vsakršno možnost pogajanj s skrajnimi albanskimi voditelji o rešitvi problemov na skrajnem jugu Srbije. Politika je prejšnji četrtek predstavila predlog mirovnega načrta, ki med drugim predvideva mednarodno mirovno posredovanje v pogajanjih med srbsko in albansko stranjo, vključno s skrajneži.
195144inđić napoveduje rešitev krize
10. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je napovedal skorajšnjo rešitev krize na mejnem področju med Srbijo in Kosovom, in zanjo predložil tudi časovni rok. Albanska stran ima dva do tri dni časa, da Beogradu sporoči svoje stališče, šele nato pa bo mogoče sestaviti pogajalske skupine, je danes v Beogradu po poročanju srbske državne televizije RTS povedal 195144inđić.
Zborovanje v Podgorici
28. 01. 2001 00.00
Včeraj se je sedem tisoč pristašev udeležilo zborovanja na glavnem trgu v Podgorici. Zborovanje je pripravila liberalna aliansa Črne gore, vendar naj ne bi šlo za strankarsko zborovanje ampak zborovanje vseh ljudi, ki si želijo neodvisno in mednarodno priznano Črno goro. Na zborovanju je najprej govoril vodja Liberalne alianse Miodrag Živković. Na zborovanju ni prišlo do incidentov, razen, ko so zapeli pesem posvečeno Črni gori, ko so iz nekaj deset pušk izstrelili vse naboje. Črnogorski liberalci so zahtevali, da črnogorske oblasti razpišejo referendum z jasnim vprašanjem in obljubo, da bodo rezultate spoštovali. Liberalcem se je pridružila številna skupina javnih osebnosti, politikov, novinarje, univerzitetnih profesorjev, pisateljev in umetnikov. Po besedah govorcev lahko neodvisnost Črne Gore dosežejo z odprtostjo in vabilom vsem političnim nasprotnikom in z močno koalicijo za svobodno in demokratično Črno goro, ki vključuje stranke DPS, Liberalno alianso, Social-demokratsko stranko in vse nevladne organizacije, zveze, skupine in državljane, ki so za samostojnost. Vodja Liberalne alianse Miodrag Živković je pozval predsednika Mila 195144ukanovića, da čimprej konča strategijo aktivnega čakanja, ker s tem zmanjšuje možnosti za samostojnost Črne gore.
Irak zavrnil resolucijo ZN
15. 01. 2001 00.00
Irak mednarodnim inšpektorjem ne bo dovolil ponovnega prihoda v državo. Iraške oblasti so tako dva dni pred deseto obletnico začetka Zalivske vojne, zavrnile resolucijo Združenih narodov, v kateri se je mednarodna skupnost zavezala, da bo ukinila sankcije proti Iraku, če bodo inšpektorjem dovolili pregledati sporne objekte. Mednarodna skupnost namreč sumi, da Irak še vedno izdeluje bojne strupe.
Bodo Miloševiću sodili v Srbiji?
08. 01. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević bo najverjetneje odgovarjal pred sodiščem, med drugim tudi za zločine na Kosovu, katerih ga obtožuje Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je danes dejal eden od predstavnikov Demokratične opozicije Srbije (DOS) in najverjetnejši novi srbski pravosodni minister Vladan Batić. Dodal je, da bodo Miloševiću najverjetneje sodili v Srbiji, in ne na sedežu mednarodnega sodišča v Haagu.
Zahod prehitro sprejel ZRJ
23. 12. 2000 00.00
Visoki predstavnik Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner je v pogovoru za sobotno številko francoskega časnika Le Figaro ocenil, da se je mednarodna skupnost po padcu režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića prehitro obrnila k Beogradu. Obenem je poudaril, da si mora Zahod v skladu z resolucijo ZN še naprej prizadevati za vzpostavitev obsežne avtonomije na Kosovu v okvirih ZRJ. Po Kouchnerjevem mnenju se je mednarodna skupnost prehitro obrnila k ZRJ, kot da bi pozabila na realnost. "Srečni smo, da ni več Miloševića, vendar pa za kosovske Albance to ničesar ne spremeni. Resnica je ta, da si želijo neodvisnosti," je poudaril Kouchner. Sicer pa je po Kouchnerjevih ocenah s prihodom novega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice resolucija ZN o Kosovu postala verodostojna, saj je v času Miloševićevega režima ni bilo moč uresničevati. Resolucija predvideva obsežno avtonomijo za Kosovo v okviru meja ZRJ.